Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavle, Angelca, Metka, Marija, Silvo,
Anica, Marija, Franc, Anton, Stanka in Pavla.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavle, Angelca, Metka, Marija, Silvo,
Anica, Marija, Franc, Anton, Stanka in Pavla.
Prijatelji Radia Ognjišče
Z Agencijo Oskar smo potovali in romali po Armeniji in Gruziji. V tretjem delu našega radijskega potopisa ste slišali, kako lepa je Gruzija, kako nas je navdušil Visoki Kavkaz in kako bogato zgodovino ima tamkajšnja Cerkev.
Prijatelji Radia Ognjišče
Z Agencijo Oskar smo potovali in romali po Armeniji in Gruziji. V tretjem delu našega radijskega potopisa ste slišali, kako lepa je Gruzija, kako nas je navdušil Visoki Kavkaz in kako bogato zgodovino ima tamkajšnja Cerkev.
Prijatelji Radia Ognjišče
Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti
Prijatelji Radia Ognjišče
Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti
Prijatelji Radia Ognjišče
V tokratni oddaji smo predvajali prvi del reportaže z romarskega potovanja po Armeniji in Gruziji. Na začetku oddaje pa smo predstavili nekaj informacij o radijskih dogodkih v prihodnosti.
Prijatelji Radia Ognjišče
V tokratni oddaji smo predvajali prvi del reportaže z romarskega potovanja po Armeniji in Gruziji. Na začetku oddaje pa smo predstavili nekaj informacij o radijskih dogodkih v prihodnosti.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke po vaših željah. Tokrat so svojo vižo izbrali: Pavle, Marija, Ivanka, Cvetka, Rado, Judita, Franc, Pavla, Viktor, Lojze, Alberta in Marija.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke po vaših željah. Tokrat so svojo vižo izbrali: Pavle, Marija, Ivanka, Cvetka, Rado, Judita, Franc, Pavla, Viktor, Lojze, Alberta in Marija.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO ste slišali reportažo z našega izleta po Bavarski, kamor smo peljali dva avtobusa naših poslušalcev v dneh od 12. do 14. septembra.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO ste slišali reportažo z našega izleta po Bavarski, kamor smo peljali dva avtobusa naših poslušalcev v dneh od 12. do 14. septembra.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tokrat smo vam pripravili reportažo z letošnjega kolesarskega romanja.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tokrat smo vam pripravili reportažo z letošnjega kolesarskega romanja.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tokrat smo romali s pomočjo opisov romarskih krajev, Marijinih cerkva, ki jih najdemo v knjigah Francija Petriča: Duša le pojdi z mano. Ob besedah smo v duhu romali v Marijina svetišča, ki imajo svoj glavni praznik ali danes, na Marijino rojstvo, ali pa na praznik Marijinega imena.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tokrat smo romali s pomočjo opisov romarskih krajev, Marijinih cerkva, ki jih najdemo v knjigah Francija Petriča: Duša le pojdi z mano. Ob besedah smo v duhu romali v Marijina svetišča, ki imajo svoj glavni praznik ali danes, na Marijino rojstvo, ali pa na praznik Marijinega imena.

Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.