Lakota in pandemija
Slišali smo misel misijonarja Janeza Krmelja, ki skuša blažiti lakoto na Madagaskarju. Na hitro smo se ozrli tudi v Kanado.

Jure Sešek

Madagaskar misijoni Janez Krmelj

17. 5. 2020
Lakota in pandemija
Slišali smo misel misijonarja Janeza Krmelja, ki skuša blažiti lakoto na Madagaskarju. Na hitro smo se ozrli tudi v Kanado.

Jure Sešek

VEČ ...|17. 5. 2020
Lakota in pandemija
Slišali smo misel misijonarja Janeza Krmelja, ki skuša blažiti lakoto na Madagaskarju. Na hitro smo se ozrli tudi v Kanado.

Jure Sešek

MadagaskarmisijoniJanez Krmelj

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 10. 2025
Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

duhovnost misijon misijonsko središče Slovenije matjaž križnar

Pojdite in učite

Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

VEČ ...|26. 10. 2025
Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Jure Sešek

duhovnost misijon misijonsko središče Slovenije matjaž križnar

Pojdite in učite

VEČ ...|19. 10. 2025
Misijonska nedelja, gost Matjaž Križnar

Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.

Misijonska nedelja, gost Matjaž Križnar

Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.

duhovnost misijon misijonsko središče matjaž križnar

Pojdite in učite

Misijonska nedelja, gost Matjaž Križnar

Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.

VEČ ...|19. 10. 2025
Misijonska nedelja, gost Matjaž Križnar

Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.

Jure Sešek

duhovnost misijon misijonsko središče matjaž križnar

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 10. 2025
škof msgr. Anton Žerdin Bukovec

Odpravili smo se v Peru. Z nami je bil škof msgr. Anton Žerdin Bukovec, misijonar, ki deluje v amazonskem pragozdu. Doslej je že večkrat obiskal kraje svojega rojstva in krsta, nazadnje kot zlatomašnik.

škof msgr. Anton Žerdin Bukovec

Odpravili smo se v Peru. Z nami je bil škof msgr. Anton Žerdin Bukovec, misijonar, ki deluje v amazonskem pragozdu. Doslej je že večkrat obiskal kraje svojega rojstva in krsta, nazadnje kot zlatomašnik.

duhovnost misijon

Pojdite in učite

škof msgr. Anton Žerdin Bukovec

Odpravili smo se v Peru. Z nami je bil škof msgr. Anton Žerdin Bukovec, misijonar, ki deluje v amazonskem pragozdu. Doslej je že večkrat obiskal kraje svojega rojstva in krsta, nazadnje kot zlatomašnik.

VEČ ...|12. 10. 2025
škof msgr. Anton Žerdin Bukovec

Odpravili smo se v Peru. Z nami je bil škof msgr. Anton Žerdin Bukovec, misijonar, ki deluje v amazonskem pragozdu. Doslej je že večkrat obiskal kraje svojega rojstva in krsta, nazadnje kot zlatomašnik.

Jure Sešek

duhovnost misijon

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 10. 2025
Za srce Afrike

Tiskovna konferenca ob obletnici akcije.

Za srce Afrike

Tiskovna konferenca ob obletnici akcije.

duhovnost misijon pogovor

Pojdite in učite

Za srce Afrike

Tiskovna konferenca ob obletnici akcije.

VEČ ...|5. 10. 2025
Za srce Afrike

Tiskovna konferenca ob obletnici akcije.

Jure Sešek

duhovnost misijon pogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 9. 2025
S. Anka Burger o akcijah Karitas v Ruandi

 S. Anka Burger je misijonarka, ki je že 40 let v Afriki. Spregovorila je o sadovih akcij Slovenske karitas v Ruandi.

S. Anka Burger o akcijah Karitas v Ruandi

 S. Anka Burger je misijonarka, ki je že 40 let v Afriki. Spregovorila je o sadovih akcij Slovenske karitas v Ruandi.

duhovnost misijon anka burger ruanda karitas srce afrike

Pojdite in učite

S. Anka Burger o akcijah Karitas v Ruandi

 S. Anka Burger je misijonarka, ki je že 40 let v Afriki. Spregovorila je o sadovih akcij Slovenske karitas v Ruandi.

VEČ ...|28. 9. 2025
S. Anka Burger o akcijah Karitas v Ruandi

 S. Anka Burger je misijonarka, ki je že 40 let v Afriki. Spregovorila je o sadovih akcij Slovenske karitas v Ruandi.

Jure Sešek

duhovnost misijon anka burger ruanda karitas srce afrike

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 9. 2025
Misijonarka v Ugandi s. Urša Marinčič (3. del pogovora)

V pogovorih z misijonarji se najpogosteje ustavljamo pri njihovem delu z ubogimi, pri zahtevnosti pastoralnega, socialnega in zdravstvenega dela. Tokrat pa smo misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič vprašali tudi, kako si oddahne, kako si nabere novih moči.

Misijonarka v Ugandi s. Urša Marinčič (3. del pogovora)

V pogovorih z misijonarji se najpogosteje ustavljamo pri njihovem delu z ubogimi, pri zahtevnosti pastoralnega, socialnega in zdravstvenega dela. Tokrat pa smo misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič vprašali tudi, kako si oddahne, kako si nabere novih moči.

duhovnost misijon

Pojdite in učite

Misijonarka v Ugandi s. Urša Marinčič (3. del pogovora)

V pogovorih z misijonarji se najpogosteje ustavljamo pri njihovem delu z ubogimi, pri zahtevnosti pastoralnega, socialnega in zdravstvenega dela. Tokrat pa smo misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič vprašali tudi, kako si oddahne, kako si nabere novih moči.

VEČ ...|21. 9. 2025
Misijonarka v Ugandi s. Urša Marinčič (3. del pogovora)

V pogovorih z misijonarji se najpogosteje ustavljamo pri njihovem delu z ubogimi, pri zahtevnosti pastoralnega, socialnega in zdravstvenega dela. Tokrat pa smo misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič vprašali tudi, kako si oddahne, kako si nabere novih moči.

Jure Sešek

duhovnost misijon

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 9. 2025
Obisk misijonarke s. Urše Marinčič

Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice. 

Obisk misijonarke s. Urše Marinčič

Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice. 

duhovnost misijon uganda urša marinčič

Pojdite in učite

Obisk misijonarke s. Urše Marinčič

Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice. 

VEČ ...|14. 9. 2025
Obisk misijonarke s. Urše Marinčič

Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice. 

Jure Sešek

duhovnost misijon uganda urša marinčič

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 9. 2025
Na obisku: misijonarka s. Urša Marinčič

Misijonarka s. Urše Marinčič nam je predstavila, kako na podeželju Ugande raste njihov misijon in kakšne sadove rojeva Pustna Sobotna iskrica.

Na obisku: misijonarka s. Urša Marinčič

Misijonarka s. Urše Marinčič nam je predstavila, kako na podeželju Ugande raste njihov misijon in kakšne sadove rojeva Pustna Sobotna iskrica.

duhovnost misijon urša marinčič uganda rwentobo. pustna sobotna iskrica

Pojdite in učite

Na obisku: misijonarka s. Urša Marinčič

Misijonarka s. Urše Marinčič nam je predstavila, kako na podeželju Ugande raste njihov misijon in kakšne sadove rojeva Pustna Sobotna iskrica.

VEČ ...|7. 9. 2025
Na obisku: misijonarka s. Urša Marinčič

Misijonarka s. Urše Marinčič nam je predstavila, kako na podeželju Ugande raste njihov misijon in kakšne sadove rojeva Pustna Sobotna iskrica.

Jure Sešek

duhovnost misijon urša marinčič uganda rwentobo. pustna sobotna iskrica

Pojdite in učite
Oddaja o neizmernem bogastvu doživetij in pričevanj slovenskih misijonarjev, ki svetu nastavljajo ogledalo, Bogu darujejo življenje, nam pa širijo obzorja. Preko njihovih pisem, pogovorov z misijonarji in sodelovanja z Misijonskim središčem Slovenije, krepimo zavest o vesoljnosti Cerkve in pomembnosti najmanjšega kamenčka v mozaiku evangelizacije in mnogih, tudi dobrodelnih, akcij.
Jure Sešek

Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Duhovna misel

VEČ ...|26. 10. 2025
Ptica v vodnjaku

Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ptica v vodnjaku

Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 10. 2025
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra

Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.  

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra

Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.  

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 10. 2025
Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Damijana Medved

otroci s posebnimi potrebamidružineopolnomočenjeZveza Sožitje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 10. 2025
Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmisijonsko središče Slovenijematjaž križnar