Angeli varuhi

Tone Pavček je angelom varuhom posvetil celotno pesniško zbirko. Preden se jim je pridružil na nebu. Del te zbirke smo slišali v tokratni oddaji.

Gregor Čušin

glasbapoezija

2. 10. 2024
Angeli varuhi

Tone Pavček je angelom varuhom posvetil celotno pesniško zbirko. Preden se jim je pridružil na nebu. Del te zbirke smo slišali v tokratni oddaji.

Gregor Čušin

VEČ ...|2. 10. 2024
Angeli varuhi

Tone Pavček je angelom varuhom posvetil celotno pesniško zbirko. Preden se jim je pridružil na nebu. Del te zbirke smo slišali v tokratni oddaji.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

glasbapoezija

Otok

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

VEČ ...|19. 11. 2025
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

glasbapoezija

Otok

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

VEČ ...|12. 11. 2025
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

glasbapoezija

Otok

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

VEČ ...|5. 11. 2025
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

glasbapoezija

Otok

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

VEČ ...|29. 10. 2025
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

glasbapoezija

Otok

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

VEČ ...|22. 10. 2025
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

glasbapoezija

Otok

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

VEČ ...|15. 10. 2025
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

glasbapoezija

Otok

Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

VEČ ...|8. 10. 2025
Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

glasbapoezija

Otok

Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

VEČ ...|1. 10. 2025
Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok
OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Kako opolnomočijo na Slovenski karitas

V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.

Kako opolnomočijo na Slovenski karitas

V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.

Rok Mihevc

življenjeslovenska karitasopolnomočenje

Komentar tedna

VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružba

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Aleš Čadež z novimi naslovi, Teden slovenske hrane pa v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur

Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.

Aleš Čadež z novimi naslovi, Teden slovenske hrane pa v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur

Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.

Robert Božič

kmetijstvoMercosurIMKAleš Čadež

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Katoliška akcija praznuje 60-letnico

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Katoliška akcija praznuje 60-letnico

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Svetovalnica

VEČ ... |
Boljše navade za čistejše okolje in zdravje ljudi

Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.  

Boljše navade za čistejše okolje in zdravje ljudi

Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.  

Nataša Ličen

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Janeževi upognjenci

Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico. 

Janeževi upognjenci

Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 16. del

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Pot do Resnice, 16. del

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Jožica Svete, Crveni Koralji, The Beach Boys, Ornella Vanoni

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:19_JOZICA SVETE - SPANSKE OCI  
0:05:31_DEMIS ROUSSOS - LOIN DES YEUX LOIN DU COEUR  
0:09:02_Beatles - Yesterday  
0:11:37_NINO ROBIC - Vceraj se  
0:15:34_ORNELLA VANONI - L’APPUNTAMENTO  
0:21:27_THE BEACH BOYS - HELP ME RHONDA  
0:24:57_Crveni Koralji - Napuljska gitara 
0:26:03_Crveni Koralji - Mastanje  
0:29:03_Oto Pestner - Rock‚n‘Roll me pozivi  
0:37:26_STANE MANCINI - PRIDES KAKOR VETER  
0:41:44_Bill Haley and His Comet - Rock Around the Clock  
0:45:22_Queen - Bohemian Rhapsody  
0:51:38_BELE VRANE - 1 2 3  
0:57:19_ABBA - CHIQUITITA  
1:09:05_Ivica Serfezi - Ksimeroni  
1:11:56_Pussycat - Mississippi  
1:17:18_IVAN HUDNIK - ZIVLJENJE BOZJI JE DAR  
1:22:10_ALFI NIPIC & TATJANA DREMELJ - V AVTU PRED MENOJ  
1:26:01_Claude Francois - Le Telephone Pleure  
1:30:32_Dubrovacki Trubaduri – Marijana

Jožica Svete, Crveni Koralji, The Beach Boys, Ornella Vanoni

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:19_JOZICA SVETE - SPANSKE OCI  
0:05:31_DEMIS ROUSSOS - LOIN DES YEUX LOIN DU COEUR  
0:09:02_Beatles - Yesterday  
0:11:37_NINO ROBIC - Vceraj se  
0:15:34_ORNELLA VANONI - L’APPUNTAMENTO  
0:21:27_THE BEACH BOYS - HELP ME RHONDA  
0:24:57_Crveni Koralji - Napuljska gitara 
0:26:03_Crveni Koralji - Mastanje  
0:29:03_Oto Pestner - Rock‚n‘Roll me pozivi  
0:37:26_STANE MANCINI - PRIDES KAKOR VETER  
0:41:44_Bill Haley and His Comet - Rock Around the Clock  
0:45:22_Queen - Bohemian Rhapsody  
0:51:38_BELE VRANE - 1 2 3  
0:57:19_ABBA - CHIQUITITA  
1:09:05_Ivica Serfezi - Ksimeroni  
1:11:56_Pussycat - Mississippi  
1:17:18_IVAN HUDNIK - ZIVLJENJE BOZJI JE DAR  
1:22:10_ALFI NIPIC & TATJANA DREMELJ - V AVTU PRED MENOJ  
1:26:01_Claude Francois - Le Telephone Pleure  
1:30:32_Dubrovacki Trubaduri – Marijana

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Nataša Ličen

družbaznanostizobraževanje