Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

VEČ ...|28. 10. 2025
Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Od slike do besede

Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

VEČ ...|28. 10. 2025
Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|21. 10. 2025
Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Od slike do besede

Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

VEČ ...|21. 10. 2025
Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Od slike do besede

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|7. 10. 2025
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Od slike do besede

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

VEČ ...|7. 10. 2025
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Od slike do besede

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|23. 9. 2025
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Od slike do besede

Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

VEČ ...|23. 9. 2025
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

pogovor spomin

Od slike do besede

Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Mateja Subotičanec

pogovor spomin

Od slike do besede

VEČ ...|9. 9. 2025
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

družba kultura pogovor spomin

Od slike do besede

David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

VEČ ...|9. 9. 2025
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor spomin

Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki