Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.
8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Marjan Bunič

VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

duhovnost

Ostanimo povezani

Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

VEČ ...|24. 12. 2020
Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

duhovnostodnosiadvent

Ostanimo povezani

Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

VEČ ...|23. 12. 2020
Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

Marjan Bunič

duhovnostodnosiadvent

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

duhovnostveseljeMarijaadvent

Ostanimo povezani

Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

VEČ ...|22. 12. 2020
Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

Marjan Bunič

duhovnostveseljeMarijaadvent

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove

Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.

Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove

Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.

duhovnostkomentarMarija; Elizabeta

Ostanimo povezani

Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.
VEČ ...|21. 12. 2020
Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.

Marjan Bunič

duhovnostkomentarMarija; Elizabeta

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

duhovnostnagovor

Ostanimo povezani

Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

VEČ ...|20. 12. 2020
Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

Marjan Bunič

duhovnostnagovor

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Franc Likar: Zaharija v izolaciji

V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.

Franc Likar: Zaharija v izolaciji

V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.

duhovnost

Ostanimo povezani

Franc Likar: Zaharija v izolaciji
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.
VEČ ...|19. 12. 2020
Franc Likar: Zaharija v izolaciji
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

duhovnost

Ostanimo povezani

Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

VEČ ...|18. 12. 2020
Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

vzgojaduhovnostdružba

Ostanimo povezani

Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

VEČ ...|17. 12. 2020
Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

Marjan Bunič

vzgojaduhovnostdružba

Ostanimo povezani

Ostanimo povezani

Ostanimo povezano občestvo

Rubrika "Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov" je namenjena oglašanjem in razmišljanjem slovenskih duhovnikov.

Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Duhovna misel

VEČ ... |
Spravi se z bratom!

Beseda sprava ima več pomenov: Pospraviti, popraviti, izboljšati, delati prav. Morda nas v odnosu s kakšnim bratom čaka veliko nereda, ki ga bomo morali pospraviti ...

Spravi se z bratom!

Beseda sprava ima več pomenov: Pospraviti, popraviti, izboljšati, delati prav. Morda nas v odnosu s kakšnim bratom čaka veliko nereda, ki ga bomo morali pospraviti ...

Tadej Sadar

duhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGostičevi dneviBorut JenkoKD Jože Gostič Homec

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Dijaki in dijakinje so zadovoljni s programom šole Št. Peter na Koroškem.

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

Dijaki in dijakinje so zadovoljni s programom šole Št. Peter na Koroškem.

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

s. Meta Potočnik

splošna maturašola za življenjepraktični pouk