Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.
Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.
Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
Oddaja je namenjena ljubiteljem klasične glasbe. Ti lahko prisluhnejo glasbi, ki ob prevladujočih popularnih melodijah ponuja pridih večne lepote, kot se je izoblikovala v zgodovini glasbe. Včasih so oddaje tematske, kar se tiče skladateljev, včasih pa so vezane na aktualne dogodke in koledarsko leto. Pripravlja jo dr. Tadej Jakopič, ki z različnih vidikov zanimivo predstavlja skladatelje in njihovo glasbo, ki jo zgodovina ohranja že stoletja.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.