Skrb za bolnike
Tokrat smo govorili o skrbi za bolnike. Francoz Vincent Lambert, katerega umiranje so spremljali mnogi mediji, nam je med drugim zapustil kup etičnih vprašanj. Dr. Strehovec je skušal odgovoriti na nekatera.

Marjan Bunič

družbaduhovnostizobraževanjepogovor

30. 7. 2019
Skrb za bolnike
Tokrat smo govorili o skrbi za bolnike. Francoz Vincent Lambert, katerega umiranje so spremljali mnogi mediji, nam je med drugim zapustil kup etičnih vprašanj. Dr. Strehovec je skušal odgovoriti na nekatera.

Marjan Bunič

VEČ ...|30. 7. 2019
Skrb za bolnike
Tokrat smo govorili o skrbi za bolnike. Francoz Vincent Lambert, katerega umiranje so spremljali mnogi mediji, nam je med drugim zapustil kup etičnih vprašanj. Dr. Strehovec je skušal odgovoriti na nekatera.

Marjan Bunič

družbaduhovnostizobraževanjepogovor

VEČ ...|30. 6. 2020
Silva Matos
Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.
Silva Matos
Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Marjan Bunič

družba pogovor duhovnost svetovanje odnosi

Silva Matos
Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.
VEČ ...|30. 6. 2020
Silva Matos
Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Marjan Bunič

družba pogovor duhovnost svetovanje odnosi

VEČ ...|31. 12. 2019
Duhovna razsežnost hoje
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.
Duhovna razsežnost hoje
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.

Marjan Bunič

duhovnost odnosi pogovor hoja

Duhovna razsežnost hoje
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.
VEČ ...|31. 12. 2019
Duhovna razsežnost hoje
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.

Marjan Bunič

duhovnost odnosi pogovor hoja

VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?
Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

Marjan Bunič

Strehovec neplodnost etika Cerkev

Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?
VEČ ...|29. 10. 2019
Neplodni pari in Cerkev
Dr. Tadej Strehovec med drugim deluje tudi v zakonski skupini parov, ki imajo težave z neplodnostjo. Kako jim lahko cerkev stopi naproti?

Marjan Bunič

Strehovec neplodnost etika Cerkev

VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

romanja Camino Strehovec

Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

romanja Camino Strehovec

VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Marjan Bunič

pogovor evtanazija družba odnosi duhovnost smrt

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.
VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Marjan Bunič

pogovor evtanazija družba odnosi duhovnost smrt

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Moja zgodba

VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Jože Bartolj

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Doživetja narave

VEČ ...|10. 7. 2020
Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Blaž Lesnik

naravahojagoreduhovnost

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Naš pogled

VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentardružba

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet