Is podcast
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Moja zgodba
Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Moja zgodba
Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.
Moja zgodba
V teh dneh je minilo 80 let od montiranega revolucionarnega Kočevskega procesa, ki je po kapitulaciji Italije v prvih dneh oktobra 1943 pokazal obračun z idejnimi nasprotniki komunističnega gibanja. V oddaji Moja zgodba smo govorili o enem izmed izmed obsojenih, to je bil Boris Kovač, član kraljeve vojske v domovini, ki je bil s sodbo Vrhovnega sodišča aprila 2022 uradno oproščen obsodbe veleizdaje. O tem je njegov brat Milan Zdravko Kovač pred nekaj tedni izdal tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Družina. Avtor v oddaji izraža tudi žalost zaradi slovenskega razkola in poudarja pomen sprave za blagostanje v naši državi.
Moja zgodba
V teh dneh je minilo 80 let od montiranega revolucionarnega Kočevskega procesa, ki je po kapitulaciji Italije v prvih dneh oktobra 1943 pokazal obračun z idejnimi nasprotniki komunističnega gibanja. V oddaji Moja zgodba smo govorili o enem izmed izmed obsojenih, to je bil Boris Kovač, član kraljeve vojske v domovini, ki je bil s sodbo Vrhovnega sodišča aprila 2022 uradno oproščen obsodbe veleizdaje. O tem je njegov brat Milan Zdravko Kovač pred nekaj tedni izdal tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Družina. Avtor v oddaji izraža tudi žalost zaradi slovenskega razkola in poudarja pomen sprave za blagostanje v naši državi.
Moja zgodba
Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.
Moja zgodba
Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zgodovinarja dr. Janka Prunka, avtorja knjige Zgodovina slovenske politične misli. V pogovoru z Jožetom Dežmanom nam je predstavil začetke slovenske državnosti, ki so vezani na čase od Matija Majarja Ziljskega do samostojne slovenske države. Prav tako pa ste v oddaji lahko prisluhnili, kaj gost meni o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike v Ljubljani in kaj bi po njegovem mnenju morali storiti s spomenikom revolucije, ki še vedno zaseda najdominantnejše mesto osrednjega državnega trga v Ljubljani.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zgodovinarja dr. Janka Prunka, avtorja knjige Zgodovina slovenske politične misli. V pogovoru z Jožetom Dežmanom nam je predstavil začetke slovenske državnosti, ki so vezani na čase od Matija Majarja Ziljskega do samostojne slovenske države. Prav tako pa ste v oddaji lahko prisluhnili, kaj gost meni o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike v Ljubljani in kaj bi po njegovem mnenju morali storiti s spomenikom revolucije, ki še vedno zaseda najdominantnejše mesto osrednjega državnega trga v Ljubljani.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, lani oktobra znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko iz omenjenega posveta poslušate dva prispevka. Publicistka Alenka Puhar je spregovorila o Variacijah na fašistično temo v povezavi z Jožetom Pučnikom, Utrinke spominov na svojega strica pa je v predavanje strnila Iva Pučnik Ozimič.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, lani oktobra znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko iz omenjenega posveta poslušate dva prispevka. Publicistka Alenka Puhar je spregovorila o Variacijah na fašistično temo v povezavi z Jožetom Pučnikom, Utrinke spominov na svojega strica pa je v predavanje strnila Iva Pučnik Ozimič.
Moja zgodba
Poslušate lahko novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil duhovnik Jože Kužnik, avtor knjige Franc Saleški Gomilšek – apostol Jezusovega srca, ki je izšla leta 2006. In temu slovenskemu štajerskemu duhovniku, ki je bil ubit na dolenjskem 15. oktobra 1943, smo posvetili tokratno oddajo ob 80-letnici njegove smrti. Prisluhnili ste lahko opisu življenja mučenca, ki so ga umorili nemški okupatorji blizu Rdečega kala pri Dobrniču.
Moja zgodba
Poslušate lahko novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil duhovnik Jože Kužnik, avtor knjige Franc Saleški Gomilšek – apostol Jezusovega srca, ki je izšla leta 2006. In temu slovenskemu štajerskemu duhovniku, ki je bil ubit na dolenjskem 15. oktobra 1943, smo posvetili tokratno oddajo ob 80-letnici njegove smrti. Prisluhnili ste lahko opisu življenja mučenca, ki so ga umorili nemški okupatorji blizu Rdečega kala pri Dobrniču.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.