Radijski misijon 2020
Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
dr. Karel Gržan je svetoval: Preden spregovoriš bližnjemu kaj vse še ni, mu izrazi področja njegove prijetnosti, žlahtnosti, njegovih sposobnosti. V razmerju 5:1. Torej: pet lepih reči in ena, v kateri bi, po našem mnenju, lahko bil boljši. Priluhnite konkretnim nasvetom za lepoto sobivanja.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
V Drugem pogledu je na temo Bližina razmišljal dr. Tomaž Erzar, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Si upaš živeti?
Čas misijona je čas milosti in odločitve, čas brisanja prahu in zračenja duš. Za vodilno misel smo letos izbrali vprašanje: Si upaš živeti?, ki je še kako aktualno v razmerah pandemije virusa COVID 19, ki je zajela ves svet. Srečanje s koronavirusom je tudi srečanje s strahom in s številnimi vprašanji. Na vse ne bomo našli odgovora pri ljudeh, zato se moramo obrniti na Boga. Radijski misijon daje lepo priložnost za obnovo naše povezanosti s Stvarnikom. Izkoristimo čas izolacije za duhovno poglobitev s pomočjo valov Radia Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2026 ob 05-ih
Naš pogled
V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«
Doživetja narave
Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo.
Duhovna misel
Če živimo v razvitem svetu, se nam vprašanje potrebe po vodi verjetno zdi pretirano, pa vendar na svetu kar četrtina ljudi živi v velikem pomanjkanju vode ...
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Kulturni utrinki
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.
Komentar Zanima.me
»Logika je jasna – z več opravljenimi zdravstvenimi posegi je čakajočih pacientov nedvomno manj kot z manj opravljenimi posegi, ne glede na to, kje v javni mreži se izvedejo – v državni bolnišnici ali pri koncesionarju. Zdravniki pa de facto daljšajo čakalne vrste tako, da delajo manj – kar je posledica preganjanja »dvojnih praks« (Kavčiča so odpustili) oziroma omejitve plačanih storitev koncesionarjem. Oziroma delajo več pri čistih zasebnikih v zdravstvu, saj so po novem pacienti, če želijo pravočasno storitev, primorani v samoplačništvo,« je zapisal Rok Čakš.