Is podcast
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar.
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar.
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle igral Jure Smrekar.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle igral Jure Smrekar.
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Krizostom Komar, za orglami gospa Slavi Magdič.
Maševal je p. Krizostom Komar, za orglami gospa Slavi Magdič.
Na sedmo velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal je Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.
Na sedmo velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal je Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Robert Bahčič, za orglami gospod Tadej Jakopič.
Maševal je p. Robert Bahčič, za orglami gospod Tadej Jakopič.
Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.
Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.
Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.
Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič.
Andrej Majcen se je v Hongkong vrnil bolan in izčrpan, zato so ga predstojniki najprej poslali v mesto Makav. Tam je okreval, nato pa odšel v pomoč sirotam v Vietnamu.
Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.