Maševal je p. Christian Gostečnik, pel pa zbor MPP.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel pa zbor MPP.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel pa zbor MPP.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik.
Sveta maša
Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, sodelovali so s. Ema Alič in birmanci.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Sol in luč
Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.
Slovencem po svetu in domovini
Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. oktober 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
Kulturni utrinki
Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.
Zakladi naše dediščine
Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar. Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje.