Maševal je p. Vid Lisjak, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igral Medard Švigelj.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igral Medard Švigelj.
Sveta maša
Maševal je pater Vid Lisjak, pel je Marko Lajovic, na orgle pa ga je spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je pater Vid Lisjak, pel je Marko Lajovic, na orgle pa ga je spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodila Pija Trontelj. Na orgle je igral Boštjan Udovič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodila Pija Trontelj. Na orgle je igral Boštjan Udovič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Janez Papa z orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Janez Papa z orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je br. Vinko Škafar, pel je Oktet Zven in vokalna skupina Viharnik pod vodstvom Vinka Jagra, na orgle je igral Andrej Zupan.
Sveta maša
Maševal je br. Vinko Škafar, pel je Oktet Zven in vokalna skupina Viharnik pod vodstvom Vinka Jagra, na orgle je igral Andrej Zupan.
Komentar tedna
V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?!
Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Naš pogled
»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.
Sol in luč
Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Adventna spodbuda
Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.
Zgodbe za otroke
Pozdravljeni, ljubitelji lepih adventnih zgodb! Ste že kdaj slišali, da bi letni časi govorili? V današnji zgodbi lahko prisluhnete prav temu. Ko spregovorijo, tudi pomagajo in prav bistri so.
Zgodbe za otroke
Pozdravljeni, ljubitelji lepih adventnih zgodb! Ste že kdaj slišali, da bi letni časi govorili? V današnji zgodbi lahko prisluhnete prav temu. Ko spregovorijo, tudi pomagajo in prav bistri so.
Ritem srca
Poreški avtor, kitarist, aranžer in producent Danijel Damjanović je izdal svoj novi avtorski album Projekt Psalmi, glasbeni projekt, ki predstavlja vrhunec njegovega dolgoletnega ustvarjalnega dela in prinaša uglasbitev 12ih psalmov.
V oddaji smo slišali:
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.