Is podcast
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.
Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.
V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.
V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.
Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.
Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.
Igra showdown je med slepimi in slabovidnimi zelo priljubljena. V oddaji Luč v temi smo gostili Tanjo Oranič, ki je v tem športu v samem svetovnem vrhu. Oddaja pa prinaša tudi prispevek o duhovnih vajah za slepe in slabovidne ter povabilo tistim, ki bi radi postali spremljevalci slepih.
Igra showdown je med slepimi in slabovidnimi zelo priljubljena. V oddaji Luč v temi smo gostili Tanjo Oranič, ki je v tem športu v samem svetovnem vrhu. Oddaja pa prinaša tudi prispevek o duhovnih vajah za slepe in slabovidne ter povabilo tistim, ki bi radi postali spremljevalci slepih.
Drugi četrtek v oktobru obeležujemo svetovni dan vida, 15. oktobra pa
mednarodni dan bele palice.
O belih palicah smo govorili v oddaji Luč v temi, v kateri ste, poleg
številnih drugih zanimivosti, lahko spoznali tudi učno in motorično pot
pri osnovni šoli na Cvenu ter skupino slepih in slabovidnih staršev.
Drugi četrtek v oktobru obeležujemo svetovni dan vida, 15. oktobra pa
mednarodni dan bele palice.
O belih palicah smo govorili v oddaji Luč v temi, v kateri ste, poleg
številnih drugih zanimivosti, lahko spoznali tudi učno in motorično pot
pri osnovni šoli na Cvenu ter skupino slepih in slabovidnih staršev.
Slepi in slabovidni si pri delu in v življenju pomagajo z
najrazličnejšimi pripomočki. V oddaji Luč v temi smo tokrat predstavili
tako imenovana pametna očala, s katerimi lahko oseba bere besedila,
prepoznava osebe ter okolico in še kaj. V oddaji pa tudi o 14. zahvalnem
dnevu in o zaključku projekta Slepi in slabovidni planinci po Slovenski
planinski poti.
Slepi in slabovidni si pri delu in v življenju pomagajo z
najrazličnejšimi pripomočki. V oddaji Luč v temi smo tokrat predstavili
tako imenovana pametna očala, s katerimi lahko oseba bere besedila,
prepoznava osebe ter okolico in še kaj. V oddaji pa tudi o 14. zahvalnem
dnevu in o zaključku projekta Slepi in slabovidni planinci po Slovenski
planinski poti.
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.