Is podcast Sušenje sadja Is podcast
Sušenje sadja

Poslušalec je kupil aparat za sušenje sadja in ga je zanimalo, kako bi ga lahko izkoristil za odpadlo sadje. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj sadje najprej opere, po potrebi olupi in nareže na tanke plasti ali kolobarje. To naj potem dobro presuši in vakuumsko zapakira ter da v skrinjo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

6. 9. 2024
Sušenje sadja

Poslušalec je kupil aparat za sušenje sadja in ga je zanimalo, kako bi ga lahko izkoristil za odpadlo sadje. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj sadje najprej opere, po potrebi olupi in nareže na tanke plasti ali kolobarje. To naj potem dobro presuši in vakuumsko zapakira ter da v skrinjo. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|6. 9. 2024
Sušenje sadja

Poslušalec je kupil aparat za sušenje sadja in ga je zanimalo, kako bi ga lahko izkoristil za odpadlo sadje. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj sadje najprej opere, po potrebi olupi in nareže na tanke plasti ali kolobarje. To naj potem dobro presuši in vakuumsko zapakira ter da v skrinjo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 9. 2024
Slivova marmelada

Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

Slivova marmelada

Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Slivova marmelada

Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

VEČ ...|18. 9. 2024
Slivova marmelada

Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|12. 9. 2024
Skutin narastek

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).

Skutin narastek

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skutin narastek

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).

VEČ ...|12. 9. 2024
Skutin narastek

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 9. 2024
Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

VEČ ...|10. 9. 2024
Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 9. 2024
Sadje, ki odpada

Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši  kot sicer.

Sadje, ki odpada

Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši  kot sicer.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sadje, ki odpada

Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši  kot sicer.

VEČ ...|4. 9. 2024
Sadje, ki odpada

Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši  kot sicer.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|2. 9. 2024
Jedi iz korenčka

Poslušalko je zanimalo, ali so kakšne posebne jedi iz korenčka in kako rdečega ali rumenega shraniti za zimo. Sestra Nikolina je povedala, da korenček lahko dodamo velikemu številu jed in z njim obogatimo okus, to so juhe, pire krompir, enolončnice, zlasti v ričetu ... Shranimo pa ga tako, da ga očistimo, narežemo in blanširamo, potem pa damo v skrinjo. Dobro se ohrani tudi v suhem bukovem žaganju ali v mivki.

Jedi iz korenčka

Poslušalko je zanimalo, ali so kakšne posebne jedi iz korenčka in kako rdečega ali rumenega shraniti za zimo. Sestra Nikolina je povedala, da korenček lahko dodamo velikemu številu jed in z njim obogatimo okus, to so juhe, pire krompir, enolončnice, zlasti v ričetu ... Shranimo pa ga tako, da ga očistimo, narežemo in blanširamo, potem pa damo v skrinjo. Dobro se ohrani tudi v suhem bukovem žaganju ali v mivki.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz korenčka

Poslušalko je zanimalo, ali so kakšne posebne jedi iz korenčka in kako rdečega ali rumenega shraniti za zimo. Sestra Nikolina je povedala, da korenček lahko dodamo velikemu številu jed in z njim obogatimo okus, to so juhe, pire krompir, enolončnice, zlasti v ričetu ... Shranimo pa ga tako, da ga očistimo, narežemo in blanširamo, potem pa damo v skrinjo. Dobro se ohrani tudi v suhem bukovem žaganju ali v mivki.

VEČ ...|2. 9. 2024
Jedi iz korenčka

Poslušalko je zanimalo, ali so kakšne posebne jedi iz korenčka in kako rdečega ali rumenega shraniti za zimo. Sestra Nikolina je povedala, da korenček lahko dodamo velikemu številu jed in z njim obogatimo okus, to so juhe, pire krompir, enolončnice, zlasti v ričetu ... Shranimo pa ga tako, da ga očistimo, narežemo in blanširamo, potem pa damo v skrinjo. Dobro se ohrani tudi v suhem bukovem žaganju ali v mivki.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|29. 8. 2024
Jedi iz maslenca

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

Jedi iz maslenca

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz maslenca

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

VEČ ...|29. 8. 2024
Jedi iz maslenca

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|31. 7. 2024
Sataraš

Zdaj je čas paprike in paradižnika, zato je dobro pripraviti sataraš. Čebulo narežemo in jo pražimo na maščobi. Ko začne rumeneti, dodamo narezano papriko – rumeno in rdečo. To dobro prepražimo in dodamo narezan olupljen paradižnik. Olupimo ga tako, da ga potopimo vročo vodo. Počakamo, da tekočina povre in jed še solimo. Lahko dodamo še jajce. To je odlična priloga k pire krompirju, testeninam ... Po okusu solimo in popramo, lahko dodamo tudi narezan peteršilj ali drobnjak. Sataraš lahko tudi naložimo v kozarce in shranimo za ozimnico.  

Sataraš

Zdaj je čas paprike in paradižnika, zato je dobro pripraviti sataraš. Čebulo narežemo in jo pražimo na maščobi. Ko začne rumeneti, dodamo narezano papriko – rumeno in rdečo. To dobro prepražimo in dodamo narezan olupljen paradižnik. Olupimo ga tako, da ga potopimo vročo vodo. Počakamo, da tekočina povre in jed še solimo. Lahko dodamo še jajce. To je odlična priloga k pire krompirju, testeninam ... Po okusu solimo in popramo, lahko dodamo tudi narezan peteršilj ali drobnjak. Sataraš lahko tudi naložimo v kozarce in shranimo za ozimnico.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sataraš

Zdaj je čas paprike in paradižnika, zato je dobro pripraviti sataraš. Čebulo narežemo in jo pražimo na maščobi. Ko začne rumeneti, dodamo narezano papriko – rumeno in rdečo. To dobro prepražimo in dodamo narezan olupljen paradižnik. Olupimo ga tako, da ga potopimo vročo vodo. Počakamo, da tekočina povre in jed še solimo. Lahko dodamo še jajce. To je odlična priloga k pire krompirju, testeninam ... Po okusu solimo in popramo, lahko dodamo tudi narezan peteršilj ali drobnjak. Sataraš lahko tudi naložimo v kozarce in shranimo za ozimnico.  

VEČ ...|31. 7. 2024
Sataraš

Zdaj je čas paprike in paradižnika, zato je dobro pripraviti sataraš. Čebulo narežemo in jo pražimo na maščobi. Ko začne rumeneti, dodamo narezano papriko – rumeno in rdečo. To dobro prepražimo in dodamo narezan olupljen paradižnik. Olupimo ga tako, da ga potopimo vročo vodo. Počakamo, da tekočina povre in jed še solimo. Lahko dodamo še jajce. To je odlična priloga k pire krompirju, testeninam ... Po okusu solimo in popramo, lahko dodamo tudi narezan peteršilj ali drobnjak. Sataraš lahko tudi naložimo v kozarce in shranimo za ozimnico.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o Evropski uniji in demokraciji

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o Evropski uniji in demokraciji

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.

Alen Salihović

politika

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2024
Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

svetovanjezdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 9. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Otok

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport