Is podcast
Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.
kultura literatura Blaž Podobnik Kraljestvo pred vrati KUD Logos
Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.
Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.
kulturaliteraturaBlaž PodobnikKraljestvo pred vratiKUD Logos
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!
V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...
Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...
V 150. krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo še do 12. oktobra zvrstilo več kot 400 dogodkov, ki so del letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju si lahko ogledate razstavo nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja MILANA RIJEVCA. Pri cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači bodo v petek predstavili monografijo posvečeno restavriranju omenjenega umetnostnega spomenika.
V 150. krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo še do 12. oktobra zvrstilo več kot 400 dogodkov, ki so del letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju si lahko ogledate razstavo nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja MILANA RIJEVCA. Pri cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači bodo v petek predstavili monografijo posvečeno restavriranju omenjenega umetnostnega spomenika.
Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.
Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.
Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.
Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Jabolka očistimo in narežemo na tanjše rezine ter jih damo v posodo. Za 10 kg jabolk potrebujemo ½ kg sladkorja. Tega raztopimo v mlačni vodi in to dolijemo v posodo, da so jabolka dobro pokrita. Posodo pokrijemo s prtom ali desko, a pazimo, da ni hermetično zaprto. Večkrat premešamo, da jabolka splavajo. Mešanje ponavljamo vsak dan. Nato se bo začel delati klobuk in tekočina bo vse bolj kisla. Potrebno bo 2 do 3 mesece, odvisno od toplote prostora. V mrzli klet se bo kis delal do novega leta ali pa še dlje. Klobuka ne odstranjujemo, le malo ga odmaknemo, ko pokušamo tekočino. Ko je dovolj kisla, odcedimo, jabolka ožamemo ali pa stisnemo na stiskalnico, odpadek damo na kompost ali med biološke odpadke. Sestra Nikolina je še svetovala, da se ob mlaju prilije liter ali dva vode, da se uravna kislost.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.