Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

VEČ ...|13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|7. 8. 2026
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

komentar

Komentar tedna

Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

VEČ ...|31. 7. 2026
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

Matej Cepin

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

v

komentar

Komentar tedna

dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

VEČ ...|24. 7. 2026
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

v

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

VEČ ...|17. 7. 2026
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

komentar

Komentar tedna

Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

VEČ ...|10. 7. 2026
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

komentar

Komentar tedna

Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

VEČ ...|3. 7. 2026
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Primož Lorbek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentardružba

Komentar tedna

Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|26. 6. 2026
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Leon Kernel

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|19. 6. 2026
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Nejc Podobnik

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Nejc Podobnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Jože Bartolj

spominpolitikaTomaž IvešićIgor GradinaJugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi

Svetovalnica

VEČ ... |
O novem preboju v zdravljenju avtoimunskih bolezni

Raziskovalcem Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uspel izjemen preboj - prvič so klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni. Kaj pomeni ta dosežek za bolnike? Kako deluje novo biološko zdravilo in ali bi nov pristop lahko odprl tudi novo poglavje ne le pri zdravljenju lupusa in temveč številnih drugih avtoimunskih bolezni? Z nami je bila specialistka Maša Bizjak iz Pediatrične klinike.

O novem preboju v zdravljenju avtoimunskih bolezni

Raziskovalcem Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uspel izjemen preboj - prvič so klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni. Kaj pomeni ta dosežek za bolnike? Kako deluje novo biološko zdravilo in ali bi nov pristop lahko odprl tudi novo poglavje ne le pri zdravljenju lupusa in temveč številnih drugih avtoimunskih bolezni? Z nami je bila specialistka Maša Bizjak iz Pediatrične klinike.

Blaž Lesnik

zdravjeavtoimunske boleznilupussvetovanje

Naš gost

VEČ ... |
Tine Papič

Naš gost je bil slovenski jungovski učni psihoanalitik in supervizor Tine Papič, ki sicer prihaja iz Maribora in ima na svoje otroštvo lepe spomine. Zanimala ga je tehnika, a ga je potem vseeno odneslo v dušeslovje. Kako in zakaj? Odgovarjal je tudi na pereča vprašanja današnjega časa.

Tine Papič

Naš gost je bil slovenski jungovski učni psihoanalitik in supervizor Tine Papič, ki sicer prihaja iz Maribora in ima na svoje otroštvo lepe spomine. Zanimala ga je tehnika, a ga je potem vseeno odneslo v dušeslovje. Kako in zakaj? Odgovarjal je tudi na pereča vprašanja današnjega časa.

Mateja Subotičanec

spominživljenjepogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Orthobunyavirus, siliranje v suši poškodovane koruze in vabilo v Stično

V oddaji smo se najprej ustavili ob izbruhu orthobunyavirusa v Švici, dogajanje je pojasnil upokojeni prof. dr. Peter Hostnik. Dr. Jože Verbič je svetoval glede siliranja v suši poškodovane koruze, opat Maksimiljan File pa je povabil na srečanje kmetov v Stično.

Orthobunyavirus, siliranje v suši poškodovane koruze in vabilo v Stično

V oddaji smo se najprej ustavili ob izbruhu orthobunyavirusa v Švici, dogajanje je pojasnil upokojeni prof. dr. Peter Hostnik. Dr. Jože Verbič je svetoval glede siliranja v suši poškodovane koruze, opat Maksimiljan File pa je povabil na srečanje kmetov v Stično.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Predstava Vesna na Medvedjem Brdu

Kulturno umetniško društvo Medvedje Brdo tudi letos pripravlja gledališko predstavo na prostem. Po znamenitem slovenskem filmu bodo priredili Vesno, zgodbo o treh sošolcih, maturi, načrtu za pridobitev matematičnih nalog in nepričakovani ljubezni. Premiera bo v petek 14. avgusta ob 20.30. O predstavi, njenem nastajanju in ekipi smo se v Kulturnih utrinkih ob 10.15, pogovarjali z režiserko Uršo Rožmanc.

Predstava Vesna na Medvedjem Brdu

Kulturno umetniško društvo Medvedje Brdo tudi letos pripravlja gledališko predstavo na prostem. Po znamenitem slovenskem filmu bodo priredili Vesno, zgodbo o treh sošolcih, maturi, načrtu za pridobitev matematičnih nalog in nepričakovani ljubezni. Premiera bo v petek 14. avgusta ob 20.30. O predstavi, njenem nastajanju in ekipi smo se v Kulturnih utrinkih ob 10.15, pogovarjali z režiserko Uršo Rožmanc.

Jože Bartolj

kulturagledališčepredstava na prostemVesnaKUD Medvedje BrdoŠinkovčev grič

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Nataša Ličen

dediščinapogovordružba

Svetovalnica

VEČ ... |
O novem preboju v zdravljenju avtoimunskih bolezni

Raziskovalcem Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uspel izjemen preboj - prvič so klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni. Kaj pomeni ta dosežek za bolnike? Kako deluje novo biološko zdravilo in ali bi nov pristop lahko odprl tudi novo poglavje ne le pri zdravljenju lupusa in temveč številnih drugih avtoimunskih bolezni? Z nami je bila specialistka Maša Bizjak iz Pediatrične klinike.

O novem preboju v zdravljenju avtoimunskih bolezni

Raziskovalcem Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uspel izjemen preboj - prvič so klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni. Kaj pomeni ta dosežek za bolnike? Kako deluje novo biološko zdravilo in ali bi nov pristop lahko odprl tudi novo poglavje ne le pri zdravljenju lupusa in temveč številnih drugih avtoimunskih bolezni? Z nami je bila specialistka Maša Bizjak iz Pediatrične klinike.

Blaž Lesnik

zdravjeavtoimunske boleznilupussvetovanje