Is podcast
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.
Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.
V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?
Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.
V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?
Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.
Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Naš gost je bil predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Simon Dovrtél, spregovoril je o pomenu teh storitev in varstvu pred požari.
Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo jutri začelo Novoletno srečanje treh Slovenij, ki ga dom pripravlja v sodelovanju s Katoliško akcijo iz Celovca. Naslov dvodnevnega srečanje je: Živeti s preiskušenim upanjem. Sobotna predavatelja sta dr. Andrej Fink in škof dr. Anton Jamnik, popoldne bodo govorili slovenskih znamenitostih v Gradcu, na sporedu bo okrogla miza mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, odprtje razstave Justine Hribernik in večerni kulturni program. Nedeljska predavatelja bosta Tone Rode in Christina Santono Sienčnik. Predavanja bo možno spremljati tudi preko Zooma. Novoletno srečanje treh Slovenije se bo sklenilo s sveto mašo rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
V tokratni oddaji smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 2. nedeljo po božiču. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sledile so prve nedeljske večernice in rožni venec, zaključili pa smo s himno svetega leta Romarji upanja v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si