Gost oddaje Kolokvij je zelo zanimiv mlad glasbenik, ki raziskuje staro baročno glasbo. Urban Klančar je multiinštrumentalist in ob orglah igra še kljunasto flavto, čembalo, v Gradcu pa se posveča študiju baročne oboe.
Kolokvij
Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.
Kolokvij
Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.
Kolokvij
Živa Dobrovoljc, Katarina Peterka Skobe in Hana Daolio so dekleta, ki so se pridružile skupnosti Do nebes. Zase pravijo, da so povsem običajne študentke, ki pa bi rade poglobile odnos do Jezusa in svetu pokazale lepoto hoje za njim.
Kolokvij
Živa Dobrovoljc, Katarina Peterka Skobe in Hana Daolio so dekleta, ki so se pridružile skupnosti Do nebes. Zase pravijo, da so povsem običajne študentke, ki pa bi rade poglobile odnos do Jezusa in svetu pokazale lepoto hoje za njim.
Kolokvij
Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.
Kolokvij
Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.
Kolokvij
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.
Kolokvij
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.
Kolokvij
Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola.
Kolokvij
Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola.
Kolokvij
“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
Kolokvij
“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
Kolokvij
V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.
Kolokvij
V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.
Kolokvij
Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.
Kmetijska oddaja
V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika.
Spoznanje več, predsodek manj
Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal.
Svetovalnica
Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe.
Naš pogled
V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.
Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.
Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.
Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.
S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.
Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.
Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.
Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.
Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.
Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države?
Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
Pojdite in učite
Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo. Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.
Kmetijska oddaja
V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče