Urban Klančar, baročna glasba

Gost oddaje Kolokvij je zelo zanimiv mlad glasbenik, ki raziskuje staro baročno glasbo. Urban Klančar je multiinštrumentalist in ob orglah igra še kljunasto flavto, čembalo, v Gradcu pa se posveča študiju baročne oboe.

Marjan Bunič

mladi glasba barok čembalo pogovor

7. 7. 2023
Urban Klančar, baročna glasba

Gost oddaje Kolokvij je zelo zanimiv mlad glasbenik, ki raziskuje staro baročno glasbo. Urban Klančar je multiinštrumentalist in ob orglah igra še kljunasto flavto, čembalo, v Gradcu pa se posveča študiju baročne oboe.

Marjan Bunič

VEČ ...|7. 7. 2023
Urban Klančar, baročna glasba

Gost oddaje Kolokvij je zelo zanimiv mlad glasbenik, ki raziskuje staro baročno glasbo. Urban Klančar je multiinštrumentalist in ob orglah igra še kljunasto flavto, čembalo, v Gradcu pa se posveča študiju baročne oboe.

Marjan Bunič

mladiglasbabarokčembalopogovor

Kolokvij

VEČ ...|9. 5. 2025
Organizacija Living peace

Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.

Organizacija Living peace

Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.

duhovnost mladi Living peace

Kolokvij

Organizacija Living peace

Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.

VEČ ...|9. 5. 2025
Organizacija Living peace

Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.

Maja Morela

duhovnost mladi Living peace

Kolokvij

VEČ ...|25. 4. 2025
Skupnost Do nebes

Živa Dobrovoljc, Katarina Peterka Skobe in Hana Daolio so dekleta, ki so se pridružile skupnosti Do nebes. Zase pravijo, da so povsem običajne študentke, ki pa bi rade poglobile odnos do Jezusa in svetu pokazale lepoto hoje za njim.

Skupnost Do nebes

Živa Dobrovoljc, Katarina Peterka Skobe in Hana Daolio so dekleta, ki so se pridružile skupnosti Do nebes. Zase pravijo, da so povsem običajne študentke, ki pa bi rade poglobile odnos do Jezusa in svetu pokazale lepoto hoje za njim.

mladi

Kolokvij

Skupnost Do nebes

Živa Dobrovoljc, Katarina Peterka Skobe in Hana Daolio so dekleta, ki so se pridružile skupnosti Do nebes. Zase pravijo, da so povsem običajne študentke, ki pa bi rade poglobile odnos do Jezusa in svetu pokazale lepoto hoje za njim.

VEČ ...|25. 4. 2025
Skupnost Do nebes

Živa Dobrovoljc, Katarina Peterka Skobe in Hana Daolio so dekleta, ki so se pridružile skupnosti Do nebes. Zase pravijo, da so povsem običajne študentke, ki pa bi rade poglobile odnos do Jezusa in svetu pokazale lepoto hoje za njim.

Maja Morela

mladi

Kolokvij

VEČ ...|11. 4. 2025
Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

mladi

Kolokvij

Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

VEČ ...|11. 4. 2025
Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

Maja Morela

mladi

Kolokvij

VEČ ...|28. 3. 2025
Bivanje v katoliškem študentskem domu

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.

Bivanje v katoliškem študentskem domu

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.

mladi duhovnost študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Kolokvij

Bivanje v katoliškem študentskem domu

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.

VEČ ...|28. 3. 2025
Bivanje v katoliškem študentskem domu

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.

Maja Morela

mladi duhovnost študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Kolokvij

VEČ ...|14. 3. 2025
Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

mladi alkohol glasba NIJZ

Kolokvij

Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

VEČ ...|14. 3. 2025
Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

Maja Morela

mladi alkohol glasba NIJZ

Kolokvij

VEČ ...|28. 2. 2025
Postne duhovne vaje Salezijanske mladine

“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.

Postne duhovne vaje Salezijanske mladine

“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.

mladi duhovnost odnosi pogovor

Kolokvij

Postne duhovne vaje Salezijanske mladine

“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.

VEČ ...|28. 2. 2025
Postne duhovne vaje Salezijanske mladine

“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.

Nataša Ličen

mladi duhovnost odnosi pogovor

Kolokvij

VEČ ...|14. 2. 2025
Srečanje zborov na Rakovniku

V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.

Srečanje zborov na Rakovniku

V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.

mladi pevski zbor duhovnost

Kolokvij

Srečanje zborov na Rakovniku

V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.

VEČ ...|14. 2. 2025
Srečanje zborov na Rakovniku

V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.

Maja Morela

mladi pevski zbor duhovnost

Kolokvij

VEČ ...|31. 1. 2025
Via Afrika

Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.

Via Afrika

Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.

mladi

Kolokvij

Via Afrika

Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.

VEČ ...|31. 1. 2025
Via Afrika

Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.

Maja Morela

mladi

Kolokvij
Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.
Maja Morela

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 6. 2025
CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 5. 2025
P. Branko Cestnik

Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal. 

P. Branko Cestnik

Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal. 

Alen Salihovič

politikabranko cestnikpapež Leon XVI.

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2025
Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 6. 2025
Pred odprtjem nove slovenske šole na Madagaskarju

Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo.  Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem. 

Pred odprtjem nove slovenske šole na Madagaskarju

Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo.  Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 6. 2025
Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 6. 2025
CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|1. 6. 2025
Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče