Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.
22. 11. 2019
Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

VEČ ...|22. 11. 2019
Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapoved

Kolokvij

VEČ ... |
Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

mladiduhovnostglasba

Kolokvij

Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

VEČ ...|13. 2. 2026
Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

Maja Morela Čuk

mladiduhovnostglasba

Kolokvij

VEČ ... |
Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

mladi

Kolokvij

Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

VEČ ...|30. 1. 2026
Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

Maja Morela Čuk

mladi

Kolokvij

VEČ ... |
Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

mladiglasbayoungCaritas

Kolokvij

Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

VEČ ...|16. 1. 2026
Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

Maja Morela Čuk

mladiglasbayoungCaritas

Kolokvij

VEČ ... |
Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

mladiduhovnostbožič

Kolokvij

Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

VEČ ...|2. 1. 2026
Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

Maja Morela Čuk

mladiduhovnostbožič

Kolokvij

VEČ ... |
Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

mladiskavtiustvarjanje

Kolokvij

Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

VEČ ...|19. 12. 2025
Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

Maja Morela Čuk

mladiskavtiustvarjanje

Kolokvij

VEČ ... |
Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

državno kviz prvenstvoedin sehović

Kolokvij

Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

VEČ ...|5. 12. 2025
Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

Rok Mihevc

državno kviz prvenstvoedin sehović

Kolokvij

VEČ ... |
Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

življenjereferendumDominicus

Kolokvij

Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

VEČ ...|21. 11. 2025
Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

Maja Morela Čuk

življenjereferendumDominicus

Kolokvij

VEČ ... |
O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

vsi svetihumorRok Škrlep

Kolokvij

O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

VEČ ...|7. 11. 2025
O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

Maja Morela Čuk

vsi svetihumorRok Škrlep

Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.

Maja Morela Čuk

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče