Darinka Sebenik: Prihodnost nizozemskega kmetijstva je negotova!
Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.
21. 5. 2023
Darinka Sebenik: Prihodnost nizozemskega kmetijstva je negotova!
Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.
VEČ ...|21. 5. 2023
Darinka Sebenik: Prihodnost nizozemskega kmetijstva je negotova!
Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Kmetijska oddaja
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
VEČ ...|2. 11. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK
Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.
Kmetijska oddaja
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK
Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.
VEČ ...|26. 10. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Kmetijska oddaja
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
VEČ ...|19. 10. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|12. 10. 2025
Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.
Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.
Kmetijska oddaja
Pogled na aktualni kmetijski trenutek in 2. del 13 epizode podkasta RAST o bolezni modrikastega jezika.
Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.
VEČ ...|12. 10. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
Kmetijska oddaja
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
VEČ ...|5. 10. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|28. 9. 2025
O noveli zakona o KGZS in gozdovih, ter povabilo na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo?
Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.
Kmetijska oddaja
O noveli zakona o KGZS in gozdovih, ter povabilo na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo?
Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.
VEČ ...|28. 9. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|21. 9. 2025
Nasveti pred setvijo ozimin
Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.
Kmetijska oddaja
Nasveti pred setvijo ozimin
Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.
VEČ ...|21. 9. 2025
Kmetijska oddaja
VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Kmetijska oddaja
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
VEČ ...|14. 9. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Duhovna misel
VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje
Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Naš pogled
VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|3. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.