Is podcast
Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.
Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.
Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.
Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.
Govorili smo o strnišnih dosevkih. Mag. Jože Mohar je svetoval glede setve trav in travno deteljnih mešanic in predstavil zanimiv satelitski monitoring dozorevanja koruze.
Govorili smo o strnišnih dosevkih. Mag. Jože Mohar je svetoval glede setve trav in travno deteljnih mešanic in predstavil zanimiv satelitski monitoring dozorevanja koruze.
Tokrat smo povabili na 62. sejem AGRA, ki se bo od sobote odvijal v Gornji Radgoni, v drugem delu pa ste slišali utrinek z letošnje obeležitve 35-letnice znamenitega 1. Tabora Slovenske kmečke zveze in sicer nagovor kmeta Borisa Jakončiča, predsednika Kmečke zveze v Goriških Brdih v času tabora in organizacijskega vodje tabora leta 1989.
Tokrat smo povabili na 62. sejem AGRA, ki se bo od sobote odvijal v Gornji Radgoni, v drugem delu pa ste slišali utrinek z letošnje obeležitve 35-letnice znamenitega 1. Tabora Slovenske kmečke zveze in sicer nagovor kmeta Borisa Jakončiča, predsednika Kmečke zveze v Goriških Brdih v času tabora in organizacijskega vodje tabora leta 1989.
Zakaj so v minulih mesecih v Bruselj pogosto leteli okoljski aktivisti in zakaj Golobova vlada, na izsiljevanje odhajajoče Evropske komisije, odgovarja s spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki prinaša mehko nacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Pa o rekordni populaciji bele štorklje in še druge najbolj aktualne novice s kmetijskega področja...
Zakaj so v minulih mesecih v Bruselj pogosto leteli okoljski aktivisti in zakaj Golobova vlada, na izsiljevanje odhajajoče Evropske komisije, odgovarja s spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki prinaša mehko nacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Pa o rekordni populaciji bele štorklje in še druge najbolj aktualne novice s kmetijskega področja...
V nedeljski kmetijski oddaji je bil najprej pregled najbolj aktualnih novic, potem smo povabili na predstavitev nove metode gnojenja s tekočimi gnojili in na izobraževalno srečanje NEvarno s traktorjem. Prisluhnite oddaji!
V nedeljski kmetijski oddaji je bil najprej pregled najbolj aktualnih novic, potem smo povabili na predstavitev nove metode gnojenja s tekočimi gnojili in na izobraževalno srečanje NEvarno s traktorjem. Prisluhnite oddaji!
Tokrat smo pogledali v Avstrijo, potem ko je njihova ministrica za okolje, pred mesecem dni, na svojo roko omogočila sprejem spornega Zakona o ohranitvi narave, ki bo zdaj na pleči vseh EU kmetov. Z nami je bila Polona Globočnik. Pod drobnogled smo vzeli tudi druge aktualne kmetijske dogodke: Zajčjo mrzlico, dogajanje v sadjarstvu in povabili na poljedelski dan KGZ Maribor.
Tokrat smo pogledali v Avstrijo, potem ko je njihova ministrica za okolje, pred mesecem dni, na svojo roko omogočila sprejem spornega Zakona o ohranitvi narave, ki bo zdaj na pleči vseh EU kmetov. Z nami je bila Polona Globočnik. Pod drobnogled smo vzeli tudi druge aktualne kmetijske dogodke: Zajčjo mrzlico, dogajanje v sadjarstvu in povabili na poljedelski dan KGZ Maribor.
Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.
Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.
V sodelovanju s strokovnjaki in kmeti predstavljamo dobre in uspešne kmetijske prakse vseh kmetijskih panog, v komentarjih vzamemo pod drobnogled aktualne odločitve kmetijske politike. Prisluhnite!
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. september 2024 ob 05-ih
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče