Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev. 

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.

Dobro razvito ekološko kmetovanje lahko pomeni del uspešnega trajnostnega razvoja JV Slovenije, pravi mag. Uroš Brankovič in jutri ob 9.00 vabi na forum, ki bo potekal na KGZ Novo mesto - Šmihelska cesta 14 in na katerem bodo govorili, kako ta razvoj doseči preko regionalnega sodelovanja vseh akterjev in finančnih virov EU. 

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je tik pred koncem leta sprejelo odločitev, da se rok za prijavo oziroma obnovo prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja tokrat izjemoma podaljša do 28. februarja 2023. Gre za administrativno postavljeno mejo, ki omogoča dostop do plačil… pravi Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko pridelavo, ki deluje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.

V osrednjem delu je bil naš gost Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko pridelavo. Govorili smo o vključitvi kmetij v shemo ekološke pridelave.

Tudi slovensko kmetijstvo z novim letom stopa v novo obdobje t.i. Skupne kmetijske politike, katerega cilji so širši, bolj »zeleni« in zahtevnejši. Vsaka država članica je namreč glede na svoje razmere zastavila strategijo in program ukrepov, učinkovitost uresničevanja pa bo redno spremljala EU komisija. Tako v drugem stebru SKP v Sloveniji uvajamo povsem nove intervencije na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, biotičnega varstva rastlin, varovanja voda, varovanje Natura 2000 območij in tudi testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih. Precej višja podpora pa je po besedah ministrice za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Irene Šinko namenjena tudi ekološki pridelavi.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

Na živinorejskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in se odločijo tudi za predelavo v mlečne izdelke, so zelo veseli, če je povpraševanje po teh izdelkih redno in omogoča načrtovanje. Mateja Volčič s Kmetije pr’ Janež v Retečah, ki slovi po odličnem domačem sladoledu je spregovorila tudi o tem, pa tudi kako priti skupaj s ceno.