Gost: režiser MItja Okorn

Priznani in nagrajeni režiser Mitja Okorn je v oddaji otrokom in mladim svetoval naj vztrajajo pri svojih sanjah. Njega so vodile celo v Hollywood, kjer je delal z družino Smith. Vas zanima kakšna sta Jaden in Will Smith, kakšen se Mitji zdi zvezdniški Los Angeles? Prisluhnte posnetku.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost film režija Mitja Okorn režiser. Smith: Life in a year

17. 7. 2021
Gost: režiser MItja Okorn

Priznani in nagrajeni režiser Mitja Okorn je v oddaji otrokom in mladim svetoval naj vztrajajo pri svojih sanjah. Njega so vodile celo v Hollywood, kjer je delal z družino Smith. Vas zanima kakšna sta Jaden in Will Smith, kakšen se Mitji zdi zvezdniški Los Angeles? Prisluhnte posnetku.

Jure Sešek

VEČ ...|17. 7. 2021
Gost: režiser MItja Okorn

Priznani in nagrajeni režiser Mitja Okorn je v oddaji otrokom in mladim svetoval naj vztrajajo pri svojih sanjah. Njega so vodile celo v Hollywood, kjer je delal z družino Smith. Vas zanima kakšna sta Jaden in Will Smith, kakšen se Mitji zdi zvezdniški Los Angeles? Prisluhnte posnetku.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostfilmrežijaMitja Okornrežiser. Smith: Life in a year

Sobotna iskrica

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Slavi Košir

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|17. 2. 2024
Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

VEČ ...|17. 2. 2024
Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|10. 2. 2024
Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

VEČ ...|10. 2. 2024
Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|3. 2. 2024
Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

VEČ ...|3. 2. 2024
Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|27. 1. 2024
Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

VEČ ...|27. 1. 2024
Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 1. 2024
Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

VEČ ...|20. 1. 2024
Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 1. 2024
Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

VEČ ...|13. 1. 2024
Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 1. 2024
Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

VEČ ...|6. 1. 2024
Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Otroška oddaja skuša risati nasmeh sobotnim dopoldnevom. Vsebino narekujejo letni časi, obdobja cerkvenega leta, prazniki, glasbeniki, različni gostje in najmlajši poslušalci. Oddaja redno sodeluje z revijo Mavrica in prisega na lepe zgodbe, nova spoznanja in dobro voljo!

Jure Sešek

Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 2. 2024
Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki