Is podcast
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.
Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.
Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje. V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič.
Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje. V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič.
Radgonske Gorice so ob peninah vse bolj prepoznane tudi po liniji brezalkoholnih pijač ŠpriCAR. Na voljo je več okusov, ki jih še razvijajo, v sodelovanju z Radensko. Poklicali smo v klet in govorili s Sandijem Brumnom.
Radgonske Gorice so ob peninah vse bolj prepoznane tudi po liniji brezalkoholnih pijač ŠpriCAR. Na voljo je več okusov, ki jih še razvijajo, v sodelovanju z Radensko. Poklicali smo v klet in govorili s Sandijem Brumnom.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.