Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej. 

V rubriki Ni meje za dobre ideje je Božica Kerin opisala svojo pot pridelave ameriškega slamnika in različnih proizvodov.

Neža Močnik prihaja iz podjetja Velux. Na festivalu Odprte hiše Slovenije je opisala najnovejše inovacije kakovostnih oken, ki so že na trgu, in razvoj novih tehnologij, ki mislijo in delujejo namesto nas, uravnavajo kakovost zraka, čim bolj optimalno svetlobo ter temperaturo v prostoru.  

Odprte hiše so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival “Odprte hiše Slovenije” vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Pogovarjali smo se v vodjo Lenko Kavčič, arhitektko in direktorico festivala. 

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Na Kmetiji Sever se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo, najbolj so prepoznavni po svoji Prleški tünki, za katero imajo tudi certifikat. Prizadevajo si, da bi jo po okusu čim bolj približali prleški tünki, kot so jo delali nekoč. Na mednarodnem ocenjevanju na sejmu AGRA so prejeli zlati priznanji za Prleško tünko in zvita rebra. Pridelujejo tudi lastno bučno olje.

Zgodovina Kmetije Paldauf sega daleč v leto 1875. Kmetijo je leta 2011 prevzel sin Igor, ob spoštovanju dolgoletne tradicije v razširjeni družini treh generacij iščejo tudi priložnosti za nove poti in za razvoj, danes je njihova domačija Ekološka kmetija. 

Bokashi Organko je kompostnik za organske odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Inovativi kompostnik podjetja Skaza omogoči, da hrana fermentira, ne gnije. Kot stranski produkt nastane prvovrstna osnova za kompost, s katero lahko nahranimo svoj vrt. Pogovarjali smo se z direktorjem Družinskega podjetja Plastika Skaza, dr. Robertom Agničem. 

Pri Katoliški mladini so v letu 2021 izdali že tretji Rokovnik po vrsti, ki lahko služi kot spremljevalec na duhovni poti in pri osebni rasti v življunju v veri in po veri. Magdalena Rode, ki je bila naša sogovornica, je ena od avtoric, ob njej še Monika Lah in Urša Šega. Rokovnik, ki letos nosi naslov Credo, pomaga, da ob njem skozi vse leto odkrivamo pomen besed, ki jih izrekamo v veroizpovedi, da bolje spoznamo, kaj verujemo in da tako lahko vedno bolj vero tudi živimo v svojem vsakdanu. Crede! Veruj! In dan ti bo predokus nebeškega kraljestva.

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu. 

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Junij je mesec vrtnic. Nekoč je imelo cvetje močno sporočilno vrednost in simboliko. Danes, ko se zdi, da nam je vse in ves čas na voljo, smo duhovno plat cvetja morda nekoliko potisnili ob rob. Matjaž Mastnak je s sodelavci in v sodelovanju različnih strok obral marsikatero inovativno pot, ki sodobnega človeka spet popelje v globlji, duhovni svet cvetja. Med takšnimi dobrimi idejami je tudi publikacija Cvetje in ženske, ki je nastalo v sodelovanju z Narodno galerijo.   

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled. 

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje. 

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.

Pri Katoliški mladini so ob letošnjih posebnih razmerah pripravili adventno akcijo s spodbudami preko psalmov in video nagovorov ter premišljevanji, ki so jih povzeli v naslov Veni, Emmanuel. Predstavila jo je Magdalena Rode. 

Ob 26. obletnici Radia Ognjišče smo vodjo marketinga mag. Uršo Sešek vprašali o iskanju inovativnih poti, po zaslugi katerih pišemo zgodbo, ki pritegne poslušalce.

Po nove, vrhunske kulinarične okuse kar preko družbenih omrežij? Menije štirih hodov dostavijo kar na dom s priloženimi navodili za dokončanje jedi. Nove razmere rojevajo nove rešitve. Gašper Puhan z Galerije okusov je predstavil zanimiv projekt.  

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.