Is podcast
Ni meje za dobre ideje
Na Osnovni šoli Beltinci so pripravili dobrodelni projekt, Zapestnice prijateljstva, s pomočjo katerega želijo osveščati družbo o strpnosti, sprejemanju različnosti in nediskriminaciji. Zbrati jih želijo devetnajst tisoč, toliko otrok se namreč vsako leto rodi v Sloveniji. Janja Žalik Jerebič je učiteljica v Beltincih in idejna vodja projekta.
Ni meje za dobre ideje
Na Osnovni šoli Beltinci so pripravili dobrodelni projekt, Zapestnice prijateljstva, s pomočjo katerega želijo osveščati družbo o strpnosti, sprejemanju različnosti in nediskriminaciji. Zbrati jih želijo devetnajst tisoč, toliko otrok se namreč vsako leto rodi v Sloveniji. Janja Žalik Jerebič je učiteljica v Beltincih in idejna vodja projekta.
Ni meje za dobre ideje
Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.
Ni meje za dobre ideje
Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.
Ni meje za dobre ideje
Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.
Ni meje za dobre ideje
Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.
Ni meje za dobre ideje
Na dan slovesa od papeža Benedikta XI. smo z dr. Gabrielom Kavčičem, moralnim teologom, povzeli nekatere vidnejše orise papeževega dela in prizadevanj, s tem spodbudili v poglobitev njegove teološke misli. Izjemoma tokrat vsebinsko prilagojena rubrika.
Ni meje za dobre ideje
Na dan slovesa od papeža Benedikta XI. smo z dr. Gabrielom Kavčičem, moralnim teologom, povzeli nekatere vidnejše orise papeževega dela in prizadevanj, s tem spodbudili v poglobitev njegove teološke misli. Izjemoma tokrat vsebinsko prilagojena rubrika.
Ni meje za dobre ideje
Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka.
Ni meje za dobre ideje
Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka.
Ni meje za dobre ideje
V tokratni rubriki smo predstavili družabno igro Igra svetnikov.
Ni meje za dobre ideje
V tokratni rubriki smo predstavili družabno igro Igra svetnikov.
Ni meje za dobre ideje
Franci Firm je ob letošnji obletnici radia presenetil s sliko, z mozaikom iz semen, portretom Franca Boleta. Povedal je, od kod ideja, kako se loti dela, kako zahtevno je in koliko časa ustvarja eno sliko?
Ni meje za dobre ideje
Franci Firm je ob letošnji obletnici radia presenetil s sliko, z mozaikom iz semen, portretom Franca Boleta. Povedal je, od kod ideja, kako se loti dela, kako zahtevno je in koliko časa ustvarja eno sliko?
Ni meje za dobre ideje
Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja.
Ni meje za dobre ideje
Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Pogovor o
V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.
Komentar tedna
Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti.
Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Globine
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Za življenje
V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.