Is podcast
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje pogovor podjetnost inovativnost

2. 1. 2020
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Nataša Ličen

VEČ ...|2. 1. 2020
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjepogovorpodjetnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava inovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 7. 2022
Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

družba zdravstvo šport dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

VEČ ...|28. 7. 2022
Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

Nataša Ličen

družba zdravstvo šport dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 7. 2022
Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

šport pogovor otroci

Ni meje za dobre ideje

Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

VEČ ...|21. 7. 2022
Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Nataša Ličen

šport pogovor otroci

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

odnosi pogovor izobraževanje družba

Ni meje za dobre ideje

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor izobraževanje družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

izobraževanje podjetništvo kultura družba

Ni meje za dobre ideje

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo kultura družba

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|14. 8. 2022
Dominik Savio

Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.

Dominik Savio

Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Za življenje

VEČ ...|13. 8. 2022
Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosidružbasvetovanjekulturanarava

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentarMarija

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardopustpoletjepočitnicepotovanjeprepir

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2022
Prevajalski seminar - Obnova kipa Forma viva Ravne na Koroškem - Stanje Salmana Rushdija

Prevajalski seminar - Obnova kipa Forma viva Ravne na Koroškem - Stanje Salmana Rushdija

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|16. 8. 2022
Spominjamo se dne 16. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče