Začelo se je peto leto cikla oddaj Globine. V januarski smo se podali med duhovna bitja, ki jih pozna več verstev, zanje pa tudi v sodobnem času vlada precejšnje zanimanje. Kaj o ANGELIH pravijo krščanski viri in kaj pravi Cerkveno izročilo o tem, kako naj bi se k njim zatekali in jih jih častili? Naš sogovornik je bil nadškof dr. Marjan Turnšek.
Začelo se je peto leto cikla oddaj Globine. V januarski smo se podali med duhovna bitja, ki jih pozna več verstev, zanje pa tudi v sodobnem času vlada precejšnje zanimanje. Kaj o ANGELIH pravijo krščanski viri in kaj pravi Cerkveno izročilo o tem, kako naj bi se k njim zatekali in jih jih častili? Naš sogovornik je bil nadškof dr. Marjan Turnšek.
duhovnostangelologijateologijaduhovni svetpogovordemoninadangelpadli angel
Globine
Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Globine
Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Globine
Med korenine vere s škofom Jurijem.
Vsakemu človeku se na njegovi življenjski poti odpirajo vprašanja, ki niso na ravni vsakodnevnih: kaj bom danes kuhal, kakšno bo jutri vreme ali kakšno profilno fotografijo naj izberem za svoj facebook. Vprašanja globin našega bivanja ostajajo globoko pod površjem. Tja jih sem ter tja naplavijo valovi prelomnih dogodkov. Se lahko sprijaznimo s tem, da nas življenje samo premetava in se odzivamo ali je mogoče zavestno odriniti v globine tudi brez viharjev? Pogovorna oddaja o veri in duhovnosti. Vsak drugi torek v mesecu.
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Duhovna misel
Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …
Naš gost
Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.
Komentar tedna
Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Svetovalnica
Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Modrost v očeh
Knjiga me pomlaja – tak je naziv projekta, ki so ga izvedli pri Slovenski matici za stanovalce domov za starejše. Matičina jezikovna druženja v letu 2025 je bil nadaljevanje in nadgradnja projekta Knjiga me pomlaja. Matičina medgeneracijska literarna druženja. Podrobnosti o vsebini dejavnosti, odzivu stanovalcev in tudi želja v prihodnosti, nam je predstavila vodja Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki poslušalce poziva k zapisovanju svojih spominov in branju; s posebnim povabilom starejšim, naj vsak dan berejo svojim vnukom.
Slovencem po svetu in domovini
V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.