Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič

komentar družba

24. 10. 2024
Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič

VEČ ...|24. 10. 2024
Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič

komentardružba

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

komentar

Komentar Družina

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

komentar

Komentar Družina

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|26. 6. 2025
Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

komentar

Komentar Družina

Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

VEČ ...|26. 6. 2025
Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

Ervin Mozetič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|19. 6. 2025
Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

komentar

Komentar Družina

Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

VEČ ...|19. 6. 2025
Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|12. 6. 2025
Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

komentar

Komentar Družina

Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

VEČ ...|12. 6. 2025
Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Helena Kregar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|5. 6. 2025
Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

VEČ ...|5. 6. 2025
Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

Rok Blažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|29. 5. 2025
Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

komentar

Komentar Družina

Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

VEČ ...|29. 5. 2025
Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

Roman Globokar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|22. 5. 2025
Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

komentar

Komentar Družina

Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

VEČ ...|22. 5. 2025
Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

Bogomir Štefanič

komentar

Komentar Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Bogomir Štefanič

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki