Martin Nahtigal: Hvala, gospod predsednik. Za seboj puščate velike čevlje, ki jih bo težko zapolniti komurkoli
Mandate oziroma obdobja politikov velikokrat ocenjujemo skozi dosežke in otipljive rezultate. Pri naši predsedniški funkciji je to razmeroma nehvaležno, saj so pristojnosti resnično omejene. Zato velja teza, da si funkcijo lahko posameznik delno prilagodi na svoj značaj ter seveda tudi svoje poglede in vrednote. Nenazadnje so predsedniške volitve nacionalno gledano najbolj personalne, saj izbiramo človeka glede na to, kaj govori in kako nam je poznan, oziroma si domišljamo, da nam je poznan. Zato so tudi predsednikove besede besede teže, ki jih velja spremljati, četudi se z njimi ne strinjamo. Hkrati naj bi predsednik ravno zaradi tega svoje besede uporabljal premišljeno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
7. 11. 2022
Martin Nahtigal: Hvala, gospod predsednik. Za seboj puščate velike čevlje, ki jih bo težko zapolniti komurkoli
Mandate oziroma obdobja politikov velikokrat ocenjujemo skozi dosežke in otipljive rezultate. Pri naši predsedniški funkciji je to razmeroma nehvaležno, saj so pristojnosti resnično omejene. Zato velja teza, da si funkcijo lahko posameznik delno prilagodi na svoj značaj ter seveda tudi svoje poglede in vrednote. Nenazadnje so predsedniške volitve nacionalno gledano najbolj personalne, saj izbiramo človeka glede na to, kaj govori in kako nam je poznan, oziroma si domišljamo, da nam je poznan. Zato so tudi predsednikove besede besede teže, ki jih velja spremljati, četudi se z njimi ne strinjamo. Hkrati naj bi predsednik ravno zaradi tega svoje besede uporabljal premišljeno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|7. 11. 2022
Martin Nahtigal: Hvala, gospod predsednik. Za seboj puščate velike čevlje, ki jih bo težko zapolniti komurkoli
Mandate oziroma obdobja politikov velikokrat ocenjujemo skozi dosežke in otipljive rezultate. Pri naši predsedniški funkciji je to razmeroma nehvaležno, saj so pristojnosti resnično omejene. Zato velja teza, da si funkcijo lahko posameznik delno prilagodi na svoj značaj ter seveda tudi svoje poglede in vrednote. Nenazadnje so predsedniške volitve nacionalno gledano najbolj personalne, saj izbiramo človeka glede na to, kaj govori in kako nam je poznan, oziroma si domišljamo, da nam je poznan. Zato so tudi predsednikove besede besede teže, ki jih velja spremljati, četudi se z njimi ne strinjamo. Hkrati naj bi predsednik ravno zaradi tega svoje besede uporabljal premišljeno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
VEČ ...|31. 3. 2025
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku
Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.
Komentar Domovina.je
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku
Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.
VEČ ...|31. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|19. 3. 2025
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti
V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.
Komentar Domovina.je
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti
V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.
VEČ ...|19. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|17. 3. 2025
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?
Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«
Komentar Domovina.je
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?
Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«
VEČ ...|17. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|12. 3. 2025
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo
Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo.
Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo
Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo.
Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.
VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?
Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.
Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
Komentar Domovina.je
Andrej Tomelj: Izbrisani
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?
Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.
Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
VEČ ...|10. 3. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Naš gost
VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|6. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. april 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Komentar tedna
VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Pojdite in učite
VEČ ...|6. 4. 2025
Misijonsko prostovoljstvo
Slišali ste, kakšni programi, namenjeni pripravam prostovoljcev tečejo pod okriljem Misijonskega središča Slovenije.
Utrip Cerkve v Sloveniji
VEČ ...|6. 4. 2025
Franci Trstenjak o Radijskem misijonu, predstavitev Ribniškega pasijona
Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je pojasnil, zakaj se letošnji Radijski misijon nanaša na vsebino krščanske veroizpovedi ter kakšna sta namen in cilj misijona. O projektu Ribniški pasijon so govorili ribniški kaplan Tadej Pagon, Luka Kljun in Klara Oiclj, spomnili pa smo tudi na slovenske skavte, ki letos praznujejo 35 let delovanja.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze
Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.
Spominjamo se
VEČ ...|6. 4. 2025
Spominjamo se dne 6. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče