Is podcast
“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)
Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .
Komentar Domovina.je
Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)
Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .
Komentar Domovina.je
V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.
Komentar Domovina.je
V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.
Komentar Domovina.je
Že v svoji kolumni zadnji kolumni – Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …
Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.
Komentar Domovina.je
Že v svoji kolumni zadnji kolumni – Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …
Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.
Komentar Domovina.je
Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.
Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.
Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.
Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.
S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.
Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.
S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.
A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.
A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.
Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.
Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.
Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.
Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Kmetijska oddaja
V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva.
Pogovor o
V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.
Naš pogled
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. avgust 2022 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Minuli petek (12.8.2022) smo obeležili Mednarodni dan mladih pod geslom Medgeneracijska solidarnost. Kako so se na to odzvali pri Zavodu Nefiks, kjer delajo z mladimi in kaj menijo o angažiranju mladih pri pomembnih temah? To ste slišali v pogovoru s sodelavko Zavoda Nefiks Nives Felić.
Duhovna misel
Če še imaš očeta ali mamo, ju ne puščaj samih, brez svoje ljubezni.