Is podcast
Blagoslov prebuja spomin na temelj našega življenja, ki je Božja zvestoba. Blagoslov kaže proti cilju. Poklicani smo, da vedno bolj postajamo to, za kar smo rojeni in za kar smo blagoslovljeni - da postajamo sinovi in hčere Boga očeta.
Nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž.
Blagoslov prebuja spomin na temelj našega življenja, ki je Božja zvestoba. Blagoslov kaže proti cilju. Poklicani smo, da vedno bolj postajamo to, za kar smo rojeni in za kar smo blagoslovljeni - da postajamo sinovi in hčere Boga očeta.
Nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž.
Blagoslov prebuja spomin na temelj našega življenja, ki je Božja zvestoba. Blagoslov kaže proti cilju. Poklicani smo, da vedno bolj postajamo to, za kar smo rojeni in za kar smo blagoslovljeni - da postajamo sinovi in hčere Boga očeta.
Nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Ob koncu cerkvenega leta je o minevanju, zahvaljevanju razmišljal upokojeni škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Ob koncu cerkvenega leta je o minevanju, zahvaljevanju razmišljal upokojeni škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (Mt 25,4).
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (Mt 25,4).
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
»Tedaj jim je rekel: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21)
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
»Tedaj jim je rekel: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21)
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof Jurij Bizjak.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.