Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.
Iz Betanije
Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.
Iz Betanije
Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.
Iz Betanije
Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.
Iz Betanije
Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.
Iz Betanije
Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.
Iz Betanije
Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.

Doživetja narave
Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Pogovor o
V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.
Duhovna misel
Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.