Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

koronaviruspolitikadružbacerkevdržavni zbor

Informativni prispevki

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Alen Salihović

koronaviruspolitikadružbacerkevdržavni zbor

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 3. 2020
O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

družbaduhovnostmisijonisimpozijzborniketiopijapolona dominik

Pojdite in učite

O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije
Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik
VEČ ...|29. 3. 2020
O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije
Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonisimpozijzborniketiopijapolona dominik

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 11. 2019
Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar

Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar

Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

kulturaKatarina Pustinek RakarZbor Slovenske filharmonije

Kulturni utrinki

Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar
Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.
VEČ ...|25. 11. 2019
Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar
Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

Jure Sešek

kulturaKatarina Pustinek RakarZbor Slovenske filharmonije

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana

V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.

Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana

V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana
V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.
VEČ ...|18. 11. 2019
Spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana
V dvorani Katoliškega inštituta je ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana potekal spominski zbor na katerem so sodelovali p. dr. Metod Benedik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Renato Podbersič in dr. Helena Jaklitsch, pisni prispevek je dal dr. Stane Granda. Zbor je povezoval Alen Salihović.

Alen Salihović

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana

Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.

Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana

Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana
Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.
VEČ ...|18. 11. 2019
Sveta maša ob 60-letnici smrti škofa Gregorija Rožmana
Nadškof Stanislav Zore je vodil slovesno somaševanje v ljubljanski stolnici. Dejal je, da ko so se proti Gregoriju Rožmanu dvigali valovi klevet, obtožb in sovraštva, je ostajal pastir, ki ga najbolj skrbi njegovo ljudstvo in njegov narod.

Alen Salihović

rozmanzborspomininfoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo

Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo

Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo
Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo
Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode

Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode

Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode
Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode
Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču
Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
VEČ ...|26. 7. 2019
Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču
Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 3. 2019
Priovedovalski festival - Sejem Collecta - Zborovski koncerti v Škofijah in Mariboru

Z večernim dogodkom Odpiramo! se v Klubu Cankarjevega doma začenja 22. Pripovedovalski festival. Danes se v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča odpira že 13. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta.Mepz Obalca Koper pripravlja KONCERT TREH ZBOROV, ki bo jutri v dvorani Hermana Pečariča v Zadružnem domu Škofije, dve reviji ZBOROVSKE HARMONIJE 2019, pa bosta potekali v Dvorana Union Maribor v soboto in v nedeljo.

Priovedovalski festival - Sejem Collecta - Zborovski koncerti v Škofijah in Mariboru

Z večernim dogodkom Odpiramo! se v Klubu Cankarjevega doma začenja 22. Pripovedovalski festival. Danes se v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča odpira že 13. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta.Mepz Obalca Koper pripravlja KONCERT TREH ZBOROV, ki bo jutri v dvorani Hermana Pečariča v Zadružnem domu Škofije, dve reviji ZBOROVSKE HARMONIJE 2019, pa bosta potekali v Dvorana Union Maribor v soboto in v nedeljo.

collectazborovske harmonija 2019pripovedovalski festival

Kulturni utrinki

Priovedovalski festival - Sejem Collecta - Zborovski koncerti v Škofijah in Mariboru
Z večernim dogodkom Odpiramo! se v Klubu Cankarjevega doma začenja 22. Pripovedovalski festival. Danes se v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča odpira že 13. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta.Mepz Obalca Koper pripravlja KONCERT TREH ZBOROV, ki bo jutri v dvorani Hermana Pečariča v Zadružnem domu Škofije, dve reviji ZBOROVSKE HARMONIJE 2019, pa bosta potekali v Dvorana Union Maribor v soboto in v nedeljo.
VEČ ...|22. 3. 2019
Priovedovalski festival - Sejem Collecta - Zborovski koncerti v Škofijah in Mariboru
Z večernim dogodkom Odpiramo! se v Klubu Cankarjevega doma začenja 22. Pripovedovalski festival. Danes se v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča odpira že 13. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta.Mepz Obalca Koper pripravlja KONCERT TREH ZBOROV, ki bo jutri v dvorani Hermana Pečariča v Zadružnem domu Škofije, dve reviji ZBOROVSKE HARMONIJE 2019, pa bosta potekali v Dvorana Union Maribor v soboto in v nedeljo.

Jože Bartolj

collectazborovske harmonija 2019pripovedovalski festival

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

pogovorglasbaSlovenski oktetKvartet DOzborovstvozborovodstvo

Naš gost

Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

Jure Sešek

pogovorglasbaSlovenski oktetKvartet DOzborovstvozborovodstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 2. 2019
Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici

V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici

V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Mirko Bogomir MikličEdvard Kocbekljubljanski zbori 2019Oktet GallusMaksimiljan Skalar

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici
V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.
VEČ ...|12. 2. 2019
Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici
V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Jože Bartolj

Mirko Bogomir MikličEdvard Kocbekljubljanski zbori 2019Oktet GallusMaksimiljan Skalar

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 12. 2018
Dirigent Damnjan Močnik o koncertu Mladinskega zbora Univerze v Pretoriji v Slo Filharmoniji

Dirigent Damnjan Močnik o koncertu Mladinskega zbora Univerze v Pretoriji v Slo Filharmoniji

koncert mladinskega zbora iz pretorie

Kulturni utrinki

Dirigent Damnjan Močnik o koncertu Mladinskega zbora Univerze v Pretoriji v Slo Filharmoniji
VEČ ...|12. 12. 2018
Dirigent Damnjan Močnik o koncertu Mladinskega zbora Univerze v Pretoriji v Slo Filharmoniji

Jože Bartolj

koncert mladinskega zbora iz pretorie

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 11. 2018
Zbor Anamanka iz Ribnice praznuje 10 let delovanja

Zbor Anamanka iz Ribnice praznuje 10 let delovanja

kulturazbor anamanka

Kulturni utrinki

Zbor Anamanka iz Ribnice praznuje 10 let delovanja
VEČ ...|28. 11. 2018
Zbor Anamanka iz Ribnice praznuje 10 let delovanja

Jože Bartolj

kulturazbor anamanka

Kolokvij

VEČ ...|10. 8. 2018
Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing

V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.

Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing

V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.

mladiglasbapleszborovsko petje

Kolokvij

Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing
V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.
VEČ ...|10. 8. 2018
Pregled 4: Študentski zbor ŠKG, ples swing
V poletni verziji Kolokvija smo odprli temo zborovstva v Sloveniji ter plesa. O svojih izkušnjah so spregovorili člani Študentskega pevskega zbora ŠKG in predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar.

Marjan Bunič

mladiglasbapleszborovsko petje

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 5. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020
Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|28. 5. 2020
Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 5. 2020
254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan