Večer za zakonce in družine
Marinka in Aleš Čerin pri Družini in življenju pripravljata seminar za tiste, ki so že stari starši in za zakonce, katerih otroci odhajajo od doma. V Večeru za zakonce in družine sta med drugim spregovorila o tem, da je odnos mogoče graditi tudi v starosti in da otroci ne morejo biti nadomestek za njuno izpolnitev. Povedala pa sta tudi, kako sta sama doživljala odhod otrok od doma in kakšen odnos imata z vnuki.
Večer za zakonce in družine
Marinka in Aleš Čerin pri Družini in življenju pripravljata seminar za tiste, ki so že stari starši in za zakonce, katerih otroci odhajajo od doma. V Večeru za zakonce in družine sta med drugim spregovorila o tem, da je odnos mogoče graditi tudi v starosti in da otroci ne morejo biti nadomestek za njuno izpolnitev. Povedala pa sta tudi, kako sta sama doživljala odhod otrok od doma in kakšen odnos imata z vnuki.
Življenje išče pot
V nastajanju je 30-minutni film z naslovom Za življenje, ki predstavlja nepričakovano najstniško nosečnost. V njem je poudarek na razumevanju in premagovanju življenjskih izzivov v zaupanja vrednih odnosih. Med njimi so tudi starši in psihologinja dr. Andreja Poljanec nam je pomagala razumeti, kako naj se odzovejo in podprejo svojega otroka.
Življenje išče pot
V nastajanju je 30-minutni film z naslovom Za življenje, ki predstavlja nepričakovano najstniško nosečnost. V njem je poudarek na razumevanju in premagovanju življenjskih izzivov v zaupanja vrednih odnosih. Med njimi so tudi starši in psihologinja dr. Andreja Poljanec nam je pomagala razumeti, kako naj se odzovejo in podprejo svojega otroka.
Življenje išče pot
Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava.
Življenje išče pot
Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava.
Življenje išče pot
Med nami se žal dogaja tudi nasilje odraslih otrok na starši. Nekatere oblike so jasne, druge bolj skrite in prefinjene. Kako to nasilje prepoznati, koliko je razširjeno in zakaj do njega prihaja, nam je pojasnila dr. Monika Klun, asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Življenje išče pot
Med nami se žal dogaja tudi nasilje odraslih otrok na starši. Nekatere oblike so jasne, druge bolj skrite in prefinjene. Kako to nasilje prepoznati, koliko je razširjeno in zakaj do njega prihaja, nam je pojasnila dr. Monika Klun, asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Za življenje
V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?
Za življenje
V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?
Življenje išče pot
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
Življenje išče pot
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
Življenje išče pot
Ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami, ali se po rojstvu npr. poškoduje in mu ostanejo posledice za vse življenje, je to zanje gotovo šok in velika stiska. Kako to sprejemajo in seveda dejstvo, da bo njihov otrok hodil v šolo za otroke s posebnimi potrebami, smo se pogovarjali z ravnateljico OŠ Glazija v Celju Nevenko Kus.
Življenje išče pot
Ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami, ali se po rojstvu npr. poškoduje in mu ostanejo posledice za vse življenje, je to zanje gotovo šok in velika stiska. Kako to sprejemajo in seveda dejstvo, da bo njihov otrok hodil v šolo za otroke s posebnimi potrebami, smo se pogovarjali z ravnateljico OŠ Glazija v Celju Nevenko Kus.
Življenje išče pot
Odgovorni za Inštitut Integrum odpirajo pomembne, občutljive in dragocene teme. Njihov cilj je, da udeležence spodbudijo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Zato smo z Benjaminom Tomažičem tokrat odprli vprašanje: Kako naj danes starši začenjajo z otroki pogovore o spolnosti?
Življenje išče pot
Odgovorni za Inštitut Integrum odpirajo pomembne, občutljive in dragocene teme. Njihov cilj je, da udeležence spodbudijo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Zato smo z Benjaminom Tomažičem tokrat odprli vprašanje: Kako naj danes starši začenjajo z otroki pogovore o spolnosti?
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Duhovna misel
Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.