Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 2. 2021
Utrip dneva

  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

Utrip dneva

  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

koronaviruscepivospolno nasiljepolitika

Informativne oddaje

Utrip dneva
  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.
VEČ ...|3. 2. 2021
Utrip dneva
  • Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
  • Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
  • Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
  • Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
  • Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
  • Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
  • VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

Radio Ognjišče

koronaviruscepivospolno nasiljepolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 4. 2025
Trst in Ljubljana

Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prinesel pogovor o slovenskih vojnih letih v arhivu dr. Albina Šmajda. Po objavi druge knjige dokumentov iz zapuščine omenjenega politika (ti v mnogočem zadevajo tudi Trst in Primorsko) bosta govorila njena glavna urednika Mateja Jeraj in Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane. O Trstu, njegovi kulturni dediščini, bralni kulturi v mestu in še o marsičem, tudi o knjigah o mestu, bosta jutri dopoldne v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani govorili urednici Martina Kafol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika). Prvo je izdalo prvi slovenski vodnik po mestu Kako lep je Trst, druga pa se lahko pohvali z vodnikom, ki je namenjen nekoliko mlajšim: Po vodi, po suhem in počez. Potepanja od Barkovelj do Škednja. Urednici bosta predstavili tudi pomen založb tako za Slovence, ki živijo v Italiji kot za italijanske bralce, ki prek prevodov spoznavajo slovensko kulturo. 

Trst in Ljubljana

Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prinesel pogovor o slovenskih vojnih letih v arhivu dr. Albina Šmajda. Po objavi druge knjige dokumentov iz zapuščine omenjenega politika (ti v mnogočem zadevajo tudi Trst in Primorsko) bosta govorila njena glavna urednika Mateja Jeraj in Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane. O Trstu, njegovi kulturni dediščini, bralni kulturi v mestu in še o marsičem, tudi o knjigah o mestu, bosta jutri dopoldne v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani govorili urednici Martina Kafol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika). Prvo je izdalo prvi slovenski vodnik po mestu Kako lep je Trst, druga pa se lahko pohvali z vodnikom, ki je namenjen nekoliko mlajšim: Po vodi, po suhem in počez. Potepanja od Barkovelj do Škednja. Urednici bosta predstavili tudi pomen založb tako za Slovence, ki živijo v Italiji kot za italijanske bralce, ki prek prevodov spoznavajo slovensko kulturo. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena. 

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena. 

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|8. 4. 2025
Spominjamo se dne 8. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|8. 4. 2025
3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025