Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Doživetja narave

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

kulturaAFZ France MaroltMednarodni muzejski danNarodna Galerija

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Jože Bartolj

kulturaAFZ France MaroltMednarodni muzejski danNarodna Galerija

Vabilo na pot

VEČ ...|10. 5. 2024
Kolesarji in vsi ostali, ...

Slišali ste, kako gre kolesarjem na dobrodelni poti okrog Slovenije, idejni oče Dami Zupi pa je povedal, kako se je DOS v petih letih prijel, z nami pa sta bili tudi predstavnici Young Caritas, ki od vsega začetka sodeluje pri projektu.

Kolesarji in vsi ostali, ...

Slišali ste, kako gre kolesarjem na dobrodelni poti okrog Slovenije, idejni oče Dami Zupi pa je povedal, kako se je DOS v petih letih prijel, z nami pa sta bili tudi predstavnici Young Caritas, ki od vsega začetka sodeluje pri projektu.

rekreacijakoloDOSDobrodelno okrog SlovenijeYoung CaritasDami Zupi

Vabilo na pot

Kolesarji in vsi ostali, ...

Slišali ste, kako gre kolesarjem na dobrodelni poti okrog Slovenije, idejni oče Dami Zupi pa je povedal, kako se je DOS v petih letih prijel, z nami pa sta bili tudi predstavnici Young Caritas, ki od vsega začetka sodeluje pri projektu.

VEČ ...|10. 5. 2024
Kolesarji in vsi ostali, ...

Slišali ste, kako gre kolesarjem na dobrodelni poti okrog Slovenije, idejni oče Dami Zupi pa je povedal, kako se je DOS v petih letih prijel, z nami pa sta bili tudi predstavnici Young Caritas, ki od vsega začetka sodeluje pri projektu.

Blaž Lesnik

rekreacijakoloDOSDobrodelno okrog SlovenijeYoung CaritasDami Zupi

Vabilo na pot

VEČ ...|3. 5. 2024
Hoja in kolo za začetek maja

Spodbudili smo k vsakodnevni hoji, ki blagodejno vpliva na zdravje v vseh obdobjih življenja, dobrodelno pa smo sedli tudi na kolo in se odpravili okrog Slovenije.

Hoja in kolo za začetek maja

Spodbudili smo k vsakodnevni hoji, ki blagodejno vpliva na zdravje v vseh obdobjih življenja, dobrodelno pa smo sedli tudi na kolo in se odpravili okrog Slovenije.

rekreacijahojakolesarjenje. DOSdobrodelno okrog Slovenije 2024

Vabilo na pot

Hoja in kolo za začetek maja

Spodbudili smo k vsakodnevni hoji, ki blagodejno vpliva na zdravje v vseh obdobjih življenja, dobrodelno pa smo sedli tudi na kolo in se odpravili okrog Slovenije.

VEČ ...|3. 5. 2024
Hoja in kolo za začetek maja

Spodbudili smo k vsakodnevni hoji, ki blagodejno vpliva na zdravje v vseh obdobjih življenja, dobrodelno pa smo sedli tudi na kolo in se odpravili okrog Slovenije.

Blaž Lesnik

rekreacijahojakolesarjenje. DOSdobrodelno okrog Slovenije 2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2024
Tone Rode - Náblus

Mohorjeva družba iz Celovca je izdala novo pesniško zbirko Toneta Rodeta z naslovom Nablus. O tem zakaj nosi naslov Nablus in če je to kaj povezano tudi s svetopisemsko Samarijanko smo se pogovarjali z avtorjem.

Tone Rode - Náblus

Mohorjeva družba iz Celovca je izdala novo pesniško zbirko Toneta Rodeta z naslovom Nablus. O tem zakaj nosi naslov Nablus in če je to kaj povezano tudi s svetopisemsko Samarijanko smo se pogovarjali z avtorjem.

kulturaliteraturaTone RodeNablus

Kulturni utrinki

Tone Rode - Náblus

Mohorjeva družba iz Celovca je izdala novo pesniško zbirko Toneta Rodeta z naslovom Nablus. O tem zakaj nosi naslov Nablus in če je to kaj povezano tudi s svetopisemsko Samarijanko smo se pogovarjali z avtorjem.

VEČ ...|29. 4. 2024
Tone Rode - Náblus

Mohorjeva družba iz Celovca je izdala novo pesniško zbirko Toneta Rodeta z naslovom Nablus. O tem zakaj nosi naslov Nablus in če je to kaj povezano tudi s svetopisemsko Samarijanko smo se pogovarjali z avtorjem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaTone RodeNablus

Petkov večer

VEČ ...|15. 3. 2024
Koncertni večer katoliških šol z dobrodelno noto

Ob sklepu Tedna katoliških šol  smo ob pesmih in skladbah vseh katoliških gimnazij in osnovne šole ter ob zgodbah profesorjev in dijakov v dobrodelnem petkovem koncertnem večeru zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč otrokom in mladim iz socialno in finančno šibkejših družin pri dokončanju šolanja. Oddajo smo zaključili s pesmijo Mešanega mladinskega pevskega zbora Škofijske gimnazije Vipava “Z roko v roki”.

Koncertni večer katoliških šol z dobrodelno noto

Ob sklepu Tedna katoliških šol  smo ob pesmih in skladbah vseh katoliških gimnazij in osnovne šole ter ob zgodbah profesorjev in dijakov v dobrodelnem petkovem koncertnem večeru zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč otrokom in mladim iz socialno in finančno šibkejših družin pri dokončanju šolanja. Oddajo smo zaključili s pesmijo Mešanega mladinskega pevskega zbora Škofijske gimnazije Vipava “Z roko v roki”.

glasbadobrodelnostmladikatoliške šole

Petkov večer

Koncertni večer katoliških šol z dobrodelno noto

Ob sklepu Tedna katoliških šol  smo ob pesmih in skladbah vseh katoliških gimnazij in osnovne šole ter ob zgodbah profesorjev in dijakov v dobrodelnem petkovem koncertnem večeru zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč otrokom in mladim iz socialno in finančno šibkejših družin pri dokončanju šolanja. Oddajo smo zaključili s pesmijo Mešanega mladinskega pevskega zbora Škofijske gimnazije Vipava “Z roko v roki”.

VEČ ...|15. 3. 2024
Koncertni večer katoliških šol z dobrodelno noto

Ob sklepu Tedna katoliških šol  smo ob pesmih in skladbah vseh katoliških gimnazij in osnovne šole ter ob zgodbah profesorjev in dijakov v dobrodelnem petkovem koncertnem večeru zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč otrokom in mladim iz socialno in finančno šibkejših družin pri dokončanju šolanja. Oddajo smo zaključili s pesmijo Mešanega mladinskega pevskega zbora Škofijske gimnazije Vipava “Z roko v roki”.

Marjan BuničMaja MorelaNataša Ličen

glasbadobrodelnostmladikatoliške šole

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 3. 2024
Dobrodelni koncert dijakov ŠKG

Dijakinje in dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane in POTA vabijo na dobrodelni koncert, ki bo sredo, 13. 3. 2024, ob 18. uri v dvorani Matije Tomca. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki in se predstavili v različnih glasbenih zasedbah. 

Dobrodelni koncert dijakov ŠKG

Dijakinje in dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane in POTA vabijo na dobrodelni koncert, ki bo sredo, 13. 3. 2024, ob 18. uri v dvorani Matije Tomca. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki in se predstavili v različnih glasbenih zasedbah. 

kulturaglasbadobrodelni koncert za Kenijo

Kulturni utrinki

Dobrodelni koncert dijakov ŠKG

Dijakinje in dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane in POTA vabijo na dobrodelni koncert, ki bo sredo, 13. 3. 2024, ob 18. uri v dvorani Matije Tomca. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki in se predstavili v različnih glasbenih zasedbah. 

VEČ ...|11. 3. 2024
Dobrodelni koncert dijakov ŠKG

Dijakinje in dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane in POTA vabijo na dobrodelni koncert, ki bo sredo, 13. 3. 2024, ob 18. uri v dvorani Matije Tomca. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki in se predstavili v različnih glasbenih zasedbah. 

Jože Bartolj

kulturaglasbadobrodelni koncert za Kenijo

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Naš pogled

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2024
V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevromanjekulturapetje

Sol in luč

VEČ ...|21. 5. 2024
Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2024
Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Radio Ognjišče

komentar

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2024
Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnicetvoj talent štejeandrej majcen

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|25. 5. 2024
Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost