Globine
VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Globine
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Informativni prispevki
VEČ ...|13. 1. 2022
Dr. Zagorc o napovedani podražitvi hrane: Potrošniki se ne smejo ustrašiti

Prihaja serija podražitev prehrambenih izdelkov. Narekujejo jih okoliščine, pravijo živilska podjetja in ob tem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Poklicali smo na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, naša sogovornica je bila direktorica dr. Tatjana Zagorc.

Dr. Zagorc o napovedani podražitvi hrane: Potrošniki se ne smejo ustrašiti

Prihaja serija podražitev prehrambenih izdelkov. Narekujejo jih okoliščine, pravijo živilska podjetja in ob tem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Poklicali smo na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, naša sogovornica je bila direktorica dr. Tatjana Zagorc.

Helena Križnik

infopogovorpodražitev hrane

Informativni prispevki
Dr. Zagorc o napovedani podražitvi hrane: Potrošniki se ne smejo ustrašiti

Prihaja serija podražitev prehrambenih izdelkov. Narekujejo jih okoliščine, pravijo živilska podjetja in ob tem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Poklicali smo na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, naša sogovornica je bila direktorica dr. Tatjana Zagorc.

VEČ ...|13. 1. 2022
Dr. Zagorc o napovedani podražitvi hrane: Potrošniki se ne smejo ustrašiti

Prihaja serija podražitev prehrambenih izdelkov. Narekujejo jih okoliščine, pravijo živilska podjetja in ob tem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Poklicali smo na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, naša sogovornica je bila direktorica dr. Tatjana Zagorc.

Helena Križnik

infopogovorpodražitev hrane

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|17. 11. 2021
ZSPM in TZS: Tudi letos so pripravili didaktične vsebine

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

ZSPM in TZS: Tudi letos so pripravili didaktične vsebine

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Robert Božič

naravahranadan slovenske hrane

Minute za kmetijstvo in podeželje
ZSPM in TZS: Tudi letos so pripravili didaktične vsebine

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

VEČ ...|17. 11. 2021
ZSPM in TZS: Tudi letos so pripravili didaktične vsebine

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Robert Božič

naravahranadan slovenske hrane

Informativni prispevki
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Moja zgodba
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Moja zgodba
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Iz Betanije
VEČ ...|15. 2. 2019
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?

Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?

Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.
VEČ ...|15. 2. 2019
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije
VEČ ...|13. 2. 2019
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?

Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?

Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.
VEČ ...|13. 2. 2019
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije
VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.
VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled
VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar

Dogodki
VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve

Kmetijska oddaja
VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Za življenje
VEČ ...|6. 8. 2022
Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnostimirotrocidružbapoletjepočitnice

Kulturni utrinki
VEČ ...|9. 8. 2022
Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz GradnikLucipetergledališče Petra Simonitija

Spominjamo se
VEČ ...|9. 8. 2022
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi. 

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi. 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Svetovalnica
VEČ ...|9. 8. 2022
Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Marjan Bunič

svetovanjepromet

Copyright © Radio Ognjišče 2022