Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.
Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.
Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.
Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.
Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.
Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.
V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.
V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.
Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?
Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?
O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.
O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.