Življenje išče pot

VEČ ...|21. 7. 2023
Uporaba umetne inteligence v medicini

Tehnološki napredku umetne inteligence, o katerem smo danes govorili, je izjemno hiter. Dotaknili smo se področju medicine in športa ter vprašanja etike in morale, ki bi morala spremljati tako učinkovite tehnološke dosežke. Gostje so bili dr. Franc Bračun iz NLB, direktor podjetja CREApro Mitja Trampuž in dr. Tina Bregant.

Uporaba umetne inteligence v medicini

Tehnološki napredku umetne inteligence, o katerem smo danes govorili, je izjemno hiter. Dotaknili smo se področju medicine in športa ter vprašanja etike in morale, ki bi morala spremljati tako učinkovite tehnološke dosežke. Gostje so bili dr. Franc Bračun iz NLB, direktor podjetja CREApro Mitja Trampuž in dr. Tina Bregant.

postavljanje diagnozpravna odgovornost umetne inteligencerobot športnik

Življenje išče pot

Uporaba umetne inteligence v medicini

Tehnološki napredku umetne inteligence, o katerem smo danes govorili, je izjemno hiter. Dotaknili smo se področju medicine in športa ter vprašanja etike in morale, ki bi morala spremljati tako učinkovite tehnološke dosežke. Gostje so bili dr. Franc Bračun iz NLB, direktor podjetja CREApro Mitja Trampuž in dr. Tina Bregant.

VEČ ...|21. 7. 2023
Uporaba umetne inteligence v medicini

Tehnološki napredku umetne inteligence, o katerem smo danes govorili, je izjemno hiter. Dotaknili smo se področju medicine in športa ter vprašanja etike in morale, ki bi morala spremljati tako učinkovite tehnološke dosežke. Gostje so bili dr. Franc Bračun iz NLB, direktor podjetja CREApro Mitja Trampuž in dr. Tina Bregant.

s. Meta Potočnik

postavljanje diagnozpravna odgovornost umetne inteligencerobot športnik

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 4. 2025
Misijonsko prostovoljstvo

Slišali ste, kakšni programi, namenjeni pripravam prostovoljcev tečejo pod okriljem Misijonskega središča Slovenije.

Misijonsko prostovoljstvo

Slišali ste, kakšni programi, namenjeni pripravam prostovoljcev tečejo pod okriljem Misijonskega središča Slovenije.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 4. 2025
Franci Trstenjak o Radijskem misijonu, predstavitev Ribniškega pasijona

Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je pojasnil, zakaj se letošnji Radijski misijon nanaša na vsebino krščanske veroizpovedi ter kakšna sta namen in cilj misijona. O projektu Ribniški pasijon so govorili ribniški kaplan Tadej Pagon, Luka Kljun in Klara Oiclj, spomnili pa smo tudi na slovenske skavte, ki letos praznujejo 35 let delovanja. 

Franci Trstenjak o Radijskem misijonu, predstavitev Ribniškega pasijona

Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je pojasnil, zakaj se letošnji Radijski misijon nanaša na vsebino krščanske veroizpovedi ter kakšna sta namen in cilj misijona. O projektu Ribniški pasijon so govorili ribniški kaplan Tadej Pagon, Luka Kljun in Klara Oiclj, spomnili pa smo tudi na slovenske skavte, ki letos praznujejo 35 let delovanja. 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|6. 4. 2025
Spominjamo se dne 6. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče