Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 10. 2022
Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

pesticidikmetijstvoFFS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

VEČ ...|26. 10. 2022
Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

Robert Božič

pesticidikmetijstvoFFS

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 9. 2022
Borut Florjančič: Kar se pripravlja je ludističen katasrofalni poseg v kmetijsko pridelavo!

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

Borut Florjančič: Kar se pripravlja je ludističen katasrofalni poseg v kmetijsko pridelavo!

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

naravakmetijstvopesticidiuredbatrajnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Borut Florjančič: Kar se pripravlja je ludističen katasrofalni poseg v kmetijsko pridelavo!

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

VEČ ...|5. 9. 2022
Borut Florjančič: Kar se pripravlja je ludističen katasrofalni poseg v kmetijsko pridelavo!

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

Robert Božič

naravakmetijstvopesticidiuredbatrajnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 9. 2022
Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

naravakmetijstvoFFSuredbapesticidiFranc Bogovič

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

VEČ ...|2. 9. 2022
Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Robert Božič

naravakmetijstvoFFSuredbapesticidiFranc Bogovič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Svetovalnica

VEČ ...|31. 3. 2025
Nega rož, grmovnice in balkonsko cvetje

Lotili smo se spomladanske nege rož, urejanja grmovnic in balkonskega cvetja. Naša gostja je bila Melita Miš Strgar iz Arboretuma Volčji potok. 

Nega rož, grmovnice in balkonsko cvetje

Lotili smo se spomladanske nege rož, urejanja grmovnic in balkonskega cvetja. Naša gostja je bila Melita Miš Strgar iz Arboretuma Volčji potok. 

Blaž Lesnik

grmovnicerožebalkonsko cvetjeArboretumsvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Duhovna misel

VEČ ...|31. 3. 2025
Na katero stran

Neki učenec zena, ki je želel postati učitelj, je bil deset let v šoli pri slavnem mojstru ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Na katero stran

Neki učenec zena, ki je želel postati učitelj, je bil deset let v šoli pri slavnem mojstru ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|25. 3. 2025
Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Radio Ognjišče

komentarskupnostmaterinski danduhovna sinergijasmrtBog

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|31. 3. 2025
Narodnozabavne glasbene želje

Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje. 

Narodnozabavne glasbene želje

Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje. 

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura