Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 7. 2023
Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

pogovordružbaMetka Klevišarpaliativna oskrbastarejšibolnikiumirajoči

Nedeljski klepet

Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

VEČ ...|2. 7. 2023
Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

Damijana Medved

pogovordružbaMetka Klevišarpaliativna oskrbastarejšibolnikiumirajoči

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 5. 2023
Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

naravakmetijstvorežimihranasamoskrbaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

VEČ ...|18. 5. 2023
Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Robert Božič

naravakmetijstvorežimihranasamoskrbaHanzi Mikl

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2023
Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

infooskrbabivalne skupnosti

Informativni prispevki

Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

VEČ ...|6. 2. 2023
Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

Radio Ognjišče

infooskrbabivalne skupnosti

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 8. 2022
Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

kmetijstvoSKPkazenEUzeleni dogovorhranasamooskrba

Kmetijska oddaja

Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

VEČ ...|28. 8. 2022
Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvoSKPkazenEUzeleni dogovorhranasamooskrba

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Življenje išče pot

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Iz Betanije

VEČ ...|12. 11. 2021
Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

VEČ ...|12. 11. 2021
Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|10. 11. 2021
Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

VEČ ...|10. 11. 2021
Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|8. 11. 2021
O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

VEČ ...|8. 11. 2021
O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|24. 11. 2023
Triglav je naš

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Triglav je naš

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Blaž Lesnik

Svetovalnica

VEČ ...|1. 12. 2023
Andraž Arko: Svet je naštelan prav nasprotno. Blišč in kuhano vino, kje pa je prostor, da Gospod vstopi v mojo bedo?

Ob začetku adventa smo se s p. Andražem Arkom, frančiškanom, pogovarjali o vsebinskih pripravah na Njegov prihod, z odprtim in iskrenim srcem, kako se lahko s svojim življenjem spomnimo Jezusa, njegovega prihoda na svet in kako slediti njegovemu zgledu? 

Andraž Arko: Svet je naštelan prav nasprotno. Blišč in kuhano vino, kje pa je prostor, da Gospod vstopi v mojo bedo?

Ob začetku adventa smo se s p. Andražem Arkom, frančiškanom, pogovarjali o vsebinskih pripravah na Njegov prihod, z odprtim in iskrenim srcem, kako se lahko s svojim življenjem spomnimo Jezusa, njegovega prihoda na svet in kako slediti njegovemu zgledu? 

Nataša Ličen

svetovanjeodnosidružbaduhovnostpogovor

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 12. 2023
Ta veseli dan kulture v Narodni galeriji in zbirka lahkega branja zveze Sožitje

Ta veseli dan kulture v Narodni galeriji in zbirka lahkega branja zveze Sožitje

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostNarodna galerijiSožitjeIvan Zajec

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Vabilo na pot

VEČ ...|1. 12. 2023
Miklavžev pohod, pa tudi nekaj za otroke (in odrasle)

V Vabilu na pot ste slišali nekaj podrobnosti o tradicionalnem Miklavževem Pohodu štirih far. V drugem delu je dr. Gregor Jurak spregovoril o nujnosti sistemskih spodbud, ki bi omogočili večjo gibalno aktivnost otrok - tudi z vpeljavo vsakodnevne ure športne vzgoje v šolski urnik.

Miklavžev pohod, pa tudi nekaj za otroke (in odrasle)

V Vabilu na pot ste slišali nekaj podrobnosti o tradicionalnem Miklavževem Pohodu štirih far. V drugem delu je dr. Gregor Jurak spregovoril o nujnosti sistemskih spodbud, ki bi omogočili večjo gibalno aktivnost otrok - tudi z vpeljavo vsakodnevne ure športne vzgoje v šolski urnik.

Blaž Lesnik

naravašport

Spominjamo se

VEČ ...|1. 12. 2023
Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče