Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Petkov večer

VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Petkov večer

Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.
VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Marjan Bunič

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Kolesarsko romanje in srečanje PRO

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

družbaromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Franci Trstenjak

družbaromanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

p. Ivan Rampre/Vatican news

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Informativni prispevki

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.
VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Silvestra Sadar

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2019
Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov

Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.

Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov

Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.

Doman Marinčič

Kulturni utrinki

Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov
Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.
VEČ ...|9. 8. 2019
Začenjata se Kamfest in Festival Radovljica na obali pa konec meseca tabor godbenikov
Danes se začenja 16. festival Kamfest, ki bo do 17. avgusta postregel z okoli 60 raznovrstnimi dogodki.Jutri se začenja 37. Festival Radovljica, ki bo potekal do 25. avgusta. Na desetih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.Med 18. in 24. avgustom se bo v Izoli odvijal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa.

Jože Bartolj

Doman Marinčič

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

duhovnostbolezenromanje

Radijska kateheza

Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Damijana Medved

duhovnostbolezenromanje

Kolokvij

VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

mladiduhovnostpogovorromanje

Kolokvij

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.
VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|17. 6. 2019
Romanje v Švico

V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

Romanje v Švico

V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

pogovorkomentarromanjepotovanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Romanje v Švico
V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.
VEČ ...|17. 6. 2019
Romanje v Švico
V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

Franci TrstenjakAlenka ŽibertMirjam Judež

pogovorkomentarromanjepotovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Iz Betanije

VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Izkušnja Parray Le Moniala

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Bistvo življenja je v srcu

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.
VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja

Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Romanje kot del kulture življenja

Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

romanjaCaminoStrehovec

Kultura odnosov

Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

romanjaCaminoStrehovec

Iz Betanije

VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.
VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Radijski roman

VEČ ...|21. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - četrti del

Prisluhnite zgodbama Kako so si Butalci omislili pamet in Butalski gasilci.

Fran Milčinski: Butalci - četrti del

Prisluhnite zgodbama Kako so si Butalci omislili pamet in Butalski gasilci.

romanhumoreskaButalci

Radijski roman

Fran Milčinski: Butalci - četrti del
Prisluhnite zgodbama Kako so si Butalci omislili pamet in Butalski gasilci.
VEČ ...|21. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - četrti del
Prisluhnite zgodbama Kako so si Butalci omislili pamet in Butalski gasilci.

Marjan Bunič

romanhumoreskaButalci

Petkov večer

VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Petkov večer

Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.
VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Alenka Žibert

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Radijski roman

VEČ ...|14. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - tretji del

Tokrat sta na vrsti zgodba O butalskem kovaču ter pripoved O dedcu, babi, svinji in Cefizlju.

Fran Milčinski: Butalci - tretji del

Tokrat sta na vrsti zgodba O butalskem kovaču ter pripoved O dedcu, babi, svinji in Cefizlju.

romanhumoreskaButalci

Radijski roman

Fran Milčinski: Butalci - tretji del
Tokrat sta na vrsti zgodba O butalskem kovaču ter pripoved O dedcu, babi, svinji in Cefizlju.
VEČ ...|14. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - tretji del
Tokrat sta na vrsti zgodba O butalskem kovaču ter pripoved O dedcu, babi, svinji in Cefizlju.

Marjan Bunič

romanhumoreskaButalci

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 3. 2019
Romanje v Švico in projekt z AMZS

Predstavili smo romanje v Švico, ki ga pripravljamo od 30. maja do 2. junija. Nekaj več pa smo povedali tudi o enem izmed projektov letošnjega jubilejnega leta Radia Ognjišče Odgovorno na pot, varno na vrh, ki ga pripravljamo v sodelovanju z AMZS.

Romanje v Švico in projekt z AMZS

Predstavili smo romanje v Švico, ki ga pripravljamo od 30. maja do 2. junija. Nekaj več pa smo povedali tudi o enem izmed projektov letošnjega jubilejnega leta Radia Ognjišče Odgovorno na pot, varno na vrh, ki ga pripravljamo v sodelovanju z AMZS.

potovanjaromanjaizobraževanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Romanje v Švico in projekt z AMZS
Predstavili smo romanje v Švico, ki ga pripravljamo od 30. maja do 2. junija. Nekaj več pa smo povedali tudi o enem izmed projektov letošnjega jubilejnega leta Radia Ognjišče Odgovorno na pot, varno na vrh, ki ga pripravljamo v sodelovanju z AMZS.
VEČ ...|11. 3. 2019
Romanje v Švico in projekt z AMZS
Predstavili smo romanje v Švico, ki ga pripravljamo od 30. maja do 2. junija. Nekaj več pa smo povedali tudi o enem izmed projektov letošnjega jubilejnega leta Radia Ognjišče Odgovorno na pot, varno na vrh, ki ga pripravljamo v sodelovanju z AMZS.

Franci Trstenjak

potovanjaromanjaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Mladoskop

VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Nataša Ličen

mladiduhovnostpraznikiromanja

Radijski roman

VEČ ...|27. 12. 2018
Brez otrok, 62. del

V zadnjem delu romana Brez otrok ste slišali, kako so izbrani ljudje iz Svete votline dočakali novo stvarstvo.

Brez otrok, 62. del

V zadnjem delu romana Brez otrok ste slišali, kako so izbrani ljudje iz Svete votline dočakali novo stvarstvo.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 62. del
V zadnjem delu romana Brez otrok ste slišali, kako so izbrani ljudje iz Svete votline dočakali novo stvarstvo.
VEČ ...|27. 12. 2018
Brez otrok, 62. del
V zadnjem delu romana Brez otrok ste slišali, kako so izbrani ljudje iz Svete votline dočakali novo stvarstvo.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Nataša Ličen

mladiduhovnostpraznikiromanja

Radijski roman

VEČ ...|20. 12. 2018
Brez otrok, 61. del

Ognjeno opustošenje, ki je zajelo Zemljo, je preživelo le nekaj ljudi.

Brez otrok, 61. del

Ognjeno opustošenje, ki je zajelo Zemljo, je preživelo le nekaj ljudi.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 61. del
Ognjeno opustošenje, ki je zajelo Zemljo, je preživelo le nekaj ljudi.
VEČ ...|20. 12. 2018
Brez otrok, 61. del
Ognjeno opustošenje, ki je zajelo Zemljo, je preživelo le nekaj ljudi.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|13. 12. 2018
Brez otrok, 60. del

Kaj bo naredil dojenček nove dobe, ko bo prvič zagledal svojega stvaritelja?

Brez otrok, 60. del

Kaj bo naredil dojenček nove dobe, ko bo prvič zagledal svojega stvaritelja?

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 60. del
Kaj bo naredil dojenček nove dobe, ko bo prvič zagledal svojega stvaritelja?
VEČ ...|13. 12. 2018
Brez otrok, 60. del
Kaj bo naredil dojenček nove dobe, ko bo prvič zagledal svojega stvaritelja?

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|6. 12. 2018
Brez otrok, 59. del

Ali bo znanstvenikom uspelo pet minut pred poldnevom otroka nove dobe človeštva spraviti na plan?

Brez otrok, 59. del

Ali bo znanstvenikom uspelo pet minut pred poldnevom otroka nove dobe človeštva spraviti na plan?

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 59. del
Ali bo znanstvenikom uspelo pet minut pred poldnevom otroka nove dobe človeštva spraviti na plan?
VEČ ...|6. 12. 2018
Brez otrok, 59. del
Ali bo znanstvenikom uspelo pet minut pred poldnevom otroka nove dobe človeštva spraviti na plan?

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|29. 11. 2018
Brez otrok, 58. del

Ali bo znanstvenikom uspelo ustvariti novega človeka?

Brez otrok, 58. del

Ali bo znanstvenikom uspelo ustvariti novega človeka?

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 58. del
Ali bo znanstvenikom uspelo ustvariti novega človeka?
VEČ ...|29. 11. 2018
Brez otrok, 58. del
Ali bo znanstvenikom uspelo ustvariti novega človeka?

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|15. 11. 2018
Brez otrok, 56. del

Ali bo Michael pustil na cedilu ljudi v Sveti votlini ali ne?

Brez otrok, 56. del

Ali bo Michael pustil na cedilu ljudi v Sveti votlini ali ne?

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 56. del
Ali bo Michael pustil na cedilu ljudi v Sveti votlini ali ne?
VEČ ...|15. 11. 2018
Brez otrok, 56. del
Ali bo Michael pustil na cedilu ljudi v Sveti votlini ali ne?

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|8. 11. 2018
Brez otrok, 55. del

Sinova sta se zbala, ko je Michael umolknil, saj je to pomenilo slabe reči.

Brez otrok, 55. del

Sinova sta se zbala, ko je Michael umolknil, saj je to pomenilo slabe reči.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 55. del
Sinova sta se zbala, ko je Michael umolknil, saj je to pomenilo slabe reči.
VEČ ...|8. 11. 2018
Brez otrok, 55. del
Sinova sta se zbala, ko je Michael umolknil, saj je to pomenilo slabe reči.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|1. 11. 2018
Brez otrok, 54. del

Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.

Brez otrok, 54. del

Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 54. del
Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.
VEČ ...|1. 11. 2018
Brez otrok, 54. del
Kako je Michaela in sinova odločitev glede vožnje po avtocesti skoraj stala življenja.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|25. 10. 2018
Brez otrok, 53. del

Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.

Brez otrok, 53. del

Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

Brez otrok, 53. del
Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.
VEČ ...|25. 10. 2018
Brez otrok, 53. del
Na pogrebu župnika Johna so ljudje ugibali o njegovem svetništvu, Michael Burns pa se je s sinova odpravil na črni trg po zdravila za ljudi v Sveti votlini v zameno za sto prašičev. Njihova vožnja ne poteka brez težav.

Matjaž Merljak

romankulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|20. 9. 2018
Brez otrok, 48. del

Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.

Brez otrok, 48. del

Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.

romankulturavzgoja

Radijski roman

Brez otrok, 48. del
Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.
VEČ ...|20. 9. 2018
Brez otrok, 48. del
Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.

Matjaž Merljak

romankulturavzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|24. 8. 2018
Po Nebeški poti

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

Po Nebeški poti

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

naravaromanjeCamino celesteSvete Višarje

Doživetja narave

Po Nebeški poti
Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.
VEČ ...|24. 8. 2018
Po Nebeški poti
Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

Blaž Lesnik

naravaromanjeCamino celesteSvete Višarje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2019
On je prišel za vse.

Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov. (Lk 7, 34)

On je prišel za vse.

Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov. (Lk 7, 34)

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor