Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Posvetili smo se bližajočemu se popolnemu luninemu mrku, ki bo pri nas viden v zgodnjem jutru ponedeljka, 16. maja. Spomnili smo se tudi Nikolaja Kopernika, ki je korenito spremenil pogled tedanje družbe na ureditev vesolja. Kaj bo današnjemu času prinesel pogled skozi novi telekop James Webb, ki že pošilja prve posnetke iz nepredstavljivih daljav?

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

V treh največjih trgovskih sistemih v Veliki Britaniji so uvedli omejitve pri nakupu jedilnega olja in sicer dovoljujejo nakup po dva ali tri litre oljčnega, repičnega in sončničnega olja. Trgovci pojasnjujejo da gre za začasen ukrep, da bi zagotovili dostopnost za vse, nekateri dobri poznavalci trga pa napovedujejo, da že čez nekaj mesecev sončničnega olja sploh ne bo na voljo.

Na Dan zemlje smo s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje predstavili konkretne korake, ki jih lahko naredimo za ohranitev okolja. Katere investicije so smiselne za hkratni razvoj ter ohranjanje trajnosti?, je obsežno vprašanje, ki predstavlja velik izziv generacijam, ki se bodo v prihodnje odločale o usodi našega planeta. 

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

V Zanimivostih nočnega neba smo dpregovorili o lanski astronomski olimpijadi, kjer so bili naši dijaki zelo uspešni. Več je povedala njihova mentorica astrofizičarka dr. Dunja Fabjan. Pokukali smo tudi na minuli Messierjev maraton in poročali o izvolitvi astrofizičarke dr. Marije Strojnik na mesto predsednice ugledne mednarodne znanstvene raziskovalne organizacije. Seveda tudi na pogled v aprilsko nočno nebo nismo pozabili.

Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.

V naši redni mesečni oddaji smo se tokrat posvetili Soncu. Na vprašanja o tem, kaj je vesoljsko vreme, kakšen vpliv imajo geomagnetne nevihte na nas in zakaj so se nekatere vpisale v zgodovino, je odgovarjal astrofizik dr. Primož Kajdič, ki deluje na Geofizikalnem inštitutu mehiške nacionalne univerze.

Tokrat smo v nočno nebo poleteli z raketo, ki jo je izdelal naš gost Andrej Vrbec. Govorili smo o njegovem nedavnem uspehu: raketo je poslal 25 km visoko v stratosfero, s čimer je dosegel drugi najvišji polet amaterske rakete v Evropi. V pogovoru se nismo izgonili kraljici raket Ariani 5, ki je v vesolje ponesla teleskop James Webb.

Naš gost je bil izvrsten astrofotograf Peter Komatović. Razmišljali smo o smislu in vlogi opazovalne astronomije, seveda pa nismo obšli vroče astro-teme ta hip: o teleskopu James Webb, ki je izjemen dosežek znanosti in velikega kupa denarja, sta za našo oddajo spregovorila astrofizika dr. Maruša Bradač in dr. Jurij Japelj.

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

V Čilu na najboljši možni lokaciji za astronomska opazovanja stoji slovenski teleskop, ki je na voljo za izobraževalne projekte. Za ta podvig je bilo v prvi vrsti potrebnega veliko entuziazma dveh glavnih akterjev: Mateja Mihelčiča in dr. Andreje Gomboc. Oba sta bila gosta naše oddaje, vabljeni k poslušanju!

Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji.  V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza. 

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Ob sklepu Evropskega tedna mobilnosti smo v Svetovalnici iskali ideje za bolj trajnostne rešitve pri vsakodnevnih vožnjah in se vprašali, zakaj se ponudbi javnega potniškega prometa pri nas še ne uspe uveljaviti. Z nami je bila nacionalna koordinatorka tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič.

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Ob začetku novega šolskega leta smo k nam povabili osnovnošolskega učitelja fizike, ki svoje učence uvaja tudi v astronomijo. Profesor Bojan Jandrašič iz Turnišča nam je zaupal, kako učence motivira za opazovanje nočnega neba kot tudi za astronomska opazovanja. V zaključnem delu oddaje smo razglasili nagrajenki (Juliana V. in Hana H.) naše spodbude k opazovanju Perzeidov in slišali tudi odlomke vseh poslanih poročil.

V Doživetjih narave smo se dotaknili nosilne sposobnosti našega gorskega sveta, saj je v avgustovskih tednih obremenitev z množičnim obiskom nekaterih vročih točk največja. Predstavili smo posvet CIPRE v okviru tradicionalnega Ognja v Alpah, na katerem so govorili o elektrifikaciji Kredarice. Pogledali smo tudi na Jezersko, se s harmoniko sprehodili po Goriških Brdih, predstavili novo ferato Mučevo v Črni na Koroškem in povabili na planinsko glasbeno predstavo.

Tokrat smo si nočno nebo približali iz astronomskega observatorija Črni vrh nad Idrijo. Tja nas je popeljal naš gost astronom Herman Mikuž, ki ima bogate izkušnje z lovljenjem asteroidov, kometov in tudi z odkritjem supernove.

Opozicija je ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čimer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje brežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele.

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

Predstavili smo različna stališča pred referendumom o vodah, ki bo 11. julija. Gostili smo predsednika društva Eko krog Uroša Macerla in direktorja Direkcije za vode Romana Kramerja, hkrati pa boste lahko prisluhnili tudi odlomkom s posveta na to temo pri predsedniku republike. Vabljeni k poslušanju.

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Z gostjo, Damjano Ilijaš, svetovalko specialistko za poljedelstvo, smo pogledali na naše njive. Predstavili smo tudi možnosti zatiranja prenamnoženih poljskih miši.

O ambiciozno zastavljenem omrežju satelitov Starlink Elona Muska smo govorili v tokratnih Zanimivosti nočnega neba. Kaj bo pomenilo na tisoče teh umetnih teles, ki bodo krožila v Zemljini orbiti za astronome? Kako po poskrbljeno za varnost vseh Zemljanov, saj se bo količina odpadnih kosov po koncu življenjske dobe močno povečala? Naš gost je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo.

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

V oddaji smo gostili amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki združuje vizualno in fotografsko astronomijo. S prijatelji je postavil amaterski observatorij Rezman v Tunjicah pri Kamniku.

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

Oddaja nas je na veliki petek spodbudila, da se ozremo v nebo. Od opazovanja nedojemljivih razsežnosti vesolja je lahko le korak do notranjega motrenja našega življenja, skrivnosti trpljenja in zazrtosti v večno življenje. Opazujemo lahko kjerkoli, s prostimi očmi ali daljnogledom. Med drugim smo s prof. Borisom Khamom spodbudili k opazovanju planetov Jupitra, Saturna, Venere in Marsa.

V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Oddajo smo posvetili galaktični arheologiji. Govorili smo o mednarodnem projektu Galah, pri katerem sodelujejo astronomi s Fakultete za matematiko in fiziko. Naš gost dr. Janez Kos je povedal, kakšna odkritja o zgodovini nastanka Galaksije in Osončja prinašajo opazovanja kemičnih lastnosti zvezd. Seveda nismo pozabili na izjemen objem Jupitra in Saturna, ki se bo zgodil 21. decembra.

Tokrat smo se posvetili pomenu naravne, kulturne in duhovne dediščine gora, spremembam v gorski pokrajini in izzivom sedanjosti. Na daljavo smo gostili: vodjo projektov pri CIPRI, društvu za varstvo Alp Katarino Žakelj, režiserja kratkega filma Vršič pripoveduje Nejca Kavko (njegov film je na filmskem festivalu Jahorina nedavno prejel nagrado za najboljši okoljevarstveni film) inštruktorja planinske vzgoje in pisca Boruta Peršoljo in predsednika CIPRE dr. Mateja Ogrina.