Moja zgodba

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Via positiva

VEČ ...|3. 4. 2025
Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Nataša Ličen

kulturaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2025
Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev