Moja zgodba

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostšolaštudij

Doživetja narave

VEČ ...|29. 8. 2025
Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeRadio OgnjiščeOd Marije k MarijialpinizemAleš ČesenPakistan

Duhovna misel

VEČ ...|3. 9. 2025
Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|2. 9. 2025
Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Tadej Sadar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 9. 2025
Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost

V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.  

Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost

V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.  

Tanja Dominko

politika

Duhovna misel

VEČ ...|3. 9. 2025
Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 9. 2025
Častitljivi del dne 3. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 3. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 9. 2025
Gregor I. Veliki

Za nasmeh

VEČ ...|3. 9. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče