Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Spoznanje več, predsodek manj
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Spoznanje več, predsodek manj
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Moja zgodba
Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.
Moja zgodba
Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.
Moja zgodba
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Moja zgodba
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.
Informativni prispevki
Izjava publicista, zgodovinarja in profesorja dr. Aleša Mavra za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Informativni prispevki
Izjava publicista, zgodovinarja in profesorja dr. Aleša Mavra za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Naš gost
Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Kmetijska oddaja
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Slovencem po svetu in domovini
V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.
Kulturni utrinki
V soboto se je v kraški jami Vilenica zaključil letošnji istoimenski literarni festival. Ob zaključku je nagrado Vilenica prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov. Prav tako pa se je zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Ob tem so podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Študijski dnevi Draga 2025 so letos potekali v iskanju skupnih vrednost, etičnih temeljev in prizadevanj za medkulturno sožitje. O pestri zgodovini Drage, ki se je začela že v času komunizma pri nas, je predvsem, za mlajše rodove, spregovorila novinarka in kulturna delavka Breda Susič.
Svetovalnica
Jajce na oko z dodatki, koliko časa in na koliko stopinjah segrevamo kozarce pri vlaganju, obara s svinjskim mesom, užitnost zmrznjenih gob, marmelada iz fig, marmelada iz grozdja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.