Življenje išče pot

VEČ ...|26. 8. 2022
Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

kristjani in darovanje organovzavrnitev zdravljenjapodaljševanje življenja

Življenje išče pot

Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

VEČ ...|26. 8. 2022
Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

s. Meta Potočnik

kristjani in darovanje organovzavrnitev zdravljenjapodaljševanje življenja

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2024
Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Radio Ognjišče

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2024
V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevromanjekulturapetje

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2024
Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnicetvoj talent štejeandrej majcen

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|25. 5. 2024
Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost