Pogovor o

VEČ ...|1. 12. 2021
Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

življenjeenergijaokoljeobnovljivi virijedrska energija

Pogovor o

Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

VEČ ...|1. 12. 2021
Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Petra Stopar

življenjeenergijaokoljeobnovljivi virijedrska energija

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 12. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|3. 12. 2023
Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Jože Bartolj

spominpolitikaRudolf MaisterZgodbe Maistrovih predmetovAlenka Juvan

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2023
Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Jože Bartolj

kulturagledališčeSrečko MačekLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaGledališče Teharje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 12. 2023
Jože Mlakar: Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Jože Mlakar: Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Jože Mlakar

komentar

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 12. 2023
Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

s. Meta Potočnik

ukradeni dojenčkiSimona Šeremet Kalanjmolk institucij