Pojdite in učite

VEČ ...|30. 6. 2024
Južni Sudan

Odpravili smo se v afriško državo, ki je po površini velika za dvaintrideset Slovenij. Grozljiva statistika govori o milijonih akutno lačnih, o tem, da večina otrok nima dostopa do izobrazbe. V pogovoru z Jano Lampe smo spoznali nekaj podob Južnega Sudana in možnosti naše pomoči tej revni deželi.

Južni Sudan

Odpravili smo se v afriško državo, ki je po površini velika za dvaintrideset Slovenij. Grozljiva statistika govori o milijonih akutno lačnih, o tem, da večina otrok nima dostopa do izobrazbe. V pogovoru z Jano Lampe smo spoznali nekaj podob Južnega Sudana in možnosti naše pomoči tej revni deželi.

duhovnostmisijonjužni sudanslovenska karitasjana lampe

Pojdite in učite

Južni Sudan

Odpravili smo se v afriško državo, ki je po površini velika za dvaintrideset Slovenij. Grozljiva statistika govori o milijonih akutno lačnih, o tem, da večina otrok nima dostopa do izobrazbe. V pogovoru z Jano Lampe smo spoznali nekaj podob Južnega Sudana in možnosti naše pomoči tej revni deželi.

VEČ ...|30. 6. 2024
Južni Sudan

Odpravili smo se v afriško državo, ki je po površini velika za dvaintrideset Slovenij. Grozljiva statistika govori o milijonih akutno lačnih, o tem, da večina otrok nima dostopa do izobrazbe. V pogovoru z Jano Lampe smo spoznali nekaj podob Južnega Sudana in možnosti naše pomoči tej revni deželi.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjužni sudanslovenska karitasjana lampe

Sobotna iskrica

VEČ ...|29. 6. 2024
Prva počitniška in o šoli v Afriki

Oddaja je prinesla nekaj poletnih pesmi, glasbenih opomnikov, da se začenja lep čas leta. Otroci so slišali tudi, da morajo biti hvaležni za šolo, učitelje in možnost učenja. Jana Lampe, sodelavka Slovenske karitas, se je namreč vrnila iz Južnega Sudana, kjer otroci v večini nimajo dostopa do šole in izobrazbe. Kakšne zgodbe je prinesla ... prisluhnite.

Prva počitniška in o šoli v Afriki

Oddaja je prinesla nekaj poletnih pesmi, glasbenih opomnikov, da se začenja lep čas leta. Otroci so slišali tudi, da morajo biti hvaležni za šolo, učitelje in možnost učenja. Jana Lampe, sodelavka Slovenske karitas, se je namreč vrnila iz Južnega Sudana, kjer otroci v večini nimajo dostopa do šole in izobrazbe. Kakšne zgodbe je prinesla ... prisluhnite.

otrocimladiglasbaduhovnostslovenska karitasjužni sudanjana lampe

Sobotna iskrica

Prva počitniška in o šoli v Afriki

Oddaja je prinesla nekaj poletnih pesmi, glasbenih opomnikov, da se začenja lep čas leta. Otroci so slišali tudi, da morajo biti hvaležni za šolo, učitelje in možnost učenja. Jana Lampe, sodelavka Slovenske karitas, se je namreč vrnila iz Južnega Sudana, kjer otroci v večini nimajo dostopa do šole in izobrazbe. Kakšne zgodbe je prinesla ... prisluhnite.

VEČ ...|29. 6. 2024
Prva počitniška in o šoli v Afriki

Oddaja je prinesla nekaj poletnih pesmi, glasbenih opomnikov, da se začenja lep čas leta. Otroci so slišali tudi, da morajo biti hvaležni za šolo, učitelje in možnost učenja. Jana Lampe, sodelavka Slovenske karitas, se je namreč vrnila iz Južnega Sudana, kjer otroci v večini nimajo dostopa do šole in izobrazbe. Kakšne zgodbe je prinesla ... prisluhnite.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostslovenska karitasjužni sudanjana lampe

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 12. 2022
Etiopija kliče na pomoč

Sever Etiopije trpi. prisluhnite kakšna je pomoč Slovenije, kakšne so potrebe in kako hvaležni moramo biti za mir v domovini.

Etiopija kliče na pomoč

Sever Etiopije trpi. prisluhnite kakšna je pomoč Slovenije, kakšne so potrebe in kako hvaležni moramo biti za mir v domovini.

duhovnostmisijonetiopijakaritasjana lampešpela pahor

Pojdite in učite

Etiopija kliče na pomoč

Sever Etiopije trpi. prisluhnite kakšna je pomoč Slovenije, kakšne so potrebe in kako hvaležni moramo biti za mir v domovini.

VEČ ...|11. 12. 2022
Etiopija kliče na pomoč

Sever Etiopije trpi. prisluhnite kakšna je pomoč Slovenije, kakšne so potrebe in kako hvaležni moramo biti za mir v domovini.

Jure Sešek

duhovnostmisijonetiopijakaritasjana lampešpela pahor

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 9. 2021
O akcijah Slovenske karitas v misijonih

Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe je spregovorila o akcijah, s katerimi skušajo pomagati delu misijonarjev v Afriki. Gotovo poznate “Z delom do dostojnega življenja” in “Za srce Afrike”. 

O akcijah Slovenske karitas v misijonih

Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe je spregovorila o akcijah, s katerimi skušajo pomagati delu misijonarjev v Afriki. Gotovo poznate “Z delom do dostojnega življenja” in “Za srce Afrike”. 

duhovnostmisijonKaritasJana LampeZa srce AfrikeZ delom do dostojnega življenja

Pojdite in učite

O akcijah Slovenske karitas v misijonih

Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe je spregovorila o akcijah, s katerimi skušajo pomagati delu misijonarjev v Afriki. Gotovo poznate “Z delom do dostojnega življenja” in “Za srce Afrike”. 

VEČ ...|12. 9. 2021
O akcijah Slovenske karitas v misijonih

Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe je spregovorila o akcijah, s katerimi skušajo pomagati delu misijonarjev v Afriki. Gotovo poznate “Z delom do dostojnega življenja” in “Za srce Afrike”. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonKaritasJana LampeZa srce AfrikeZ delom do dostojnega življenja

Pojdite in učite

VEČ ...|18. 4. 2021
Zahvala iz Venezuele in Afrike

Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.

Zahvala iz Venezuele in Afrike

Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.

duhovnostmisijondružbaduhovnostmisijoniVenezuelaAndreja Godničjana Lampeslovenska karitaslonci juhe

Pojdite in učite

Zahvala iz Venezuele in Afrike

Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.

VEČ ...|18. 4. 2021
Zahvala iz Venezuele in Afrike

Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.

Jure Sešek

duhovnostmisijondružbaduhovnostmisijoniVenezuelaAndreja Godničjana Lampeslovenska karitaslonci juhe

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Sobotna iskrica

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Sobotna iskrica

VEČ ...|2. 1. 2021
Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampe

Sobotna iskrica

Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

VEČ ...|2. 1. 2021
Mavrica, Venezuela, Afrika in Trije kralji

Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampe

Pojdite in učite

VEČ ...|9. 8. 2020
15 let akcije Za srce Afrike

Gostja Jana Lampe je, ob petnajst letnici akcije Za srce Afrike, predstavila uspešna prizadevanja Slovenske Karitas, ki v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Misijonskim središčem Slovenije, vrača dostojanstvo ljudem na črni celini.

15 let akcije Za srce Afrike

Gostja Jana Lampe je, ob petnajst letnici akcije Za srce Afrike, predstavila uspešna prizadevanja Slovenske Karitas, ki v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Misijonskim središčem Slovenije, vrača dostojanstvo ljudem na črni celini.

AfrikaZa srce AfrikeSlovenska karitasJana Lampemisijoniduhovnost

Pojdite in učite

15 let akcije Za srce Afrike
Gostja Jana Lampe je, ob petnajst letnici akcije Za srce Afrike, predstavila uspešna prizadevanja Slovenske Karitas, ki v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Misijonskim središčem Slovenije, vrača dostojanstvo ljudem na črni celini.
VEČ ...|9. 8. 2020
15 let akcije Za srce Afrike
Gostja Jana Lampe je, ob petnajst letnici akcije Za srce Afrike, predstavila uspešna prizadevanja Slovenske Karitas, ki v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Misijonskim središčem Slovenije, vrača dostojanstvo ljudem na črni celini.

Jure Sešek

AfrikaZa srce AfrikeSlovenska karitasJana Lampemisijoniduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|17. 6. 2025
Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Damijana Medved

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Sol in luč

VEČ ...|17. 6. 2025
Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Tadej Sadar

Svetovalnica

VEČ ...|20. 6. 2025
Kako do lepih las?

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih. 

Kako do lepih las?

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 6. 2025
Gibanje

V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.

Gibanje

V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.

Damijana Medved

invalidigibalna oviranostinkluzijacapoeiraFluid balance

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 6. 2025
Madagaskar

Pogledali smo na Madagaskar. Slišali ste, kako je nekaj tedensko pot do slovenskih misijonarjev doživel tajnik Misijonskega središča Slovenije Janko Pirc.

Madagaskar

Pogledali smo na Madagaskar. Slišali ste, kako je nekaj tedensko pot do slovenskih misijonarjev doživel tajnik Misijonskega središča Slovenije Janko Pirc.

Jure Sešek

duhovnostmisijon