Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Kulturni utrinki

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica
VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 9. 2020
Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli

V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli

V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

družbaduhovnostpogovorkatehetsko pastoralna šolaTadej Jakopič

Utrip Cerkve v Sloveniji

Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli
V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.
VEČ ...|13. 9. 2020
Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli
V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpogovorkatehetsko pastoralna šolaTadej Jakopič

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Jože Bartolj

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 4. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 4. 2021
O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravatravniki

Doživetja narave

VEČ ...|16. 4. 2021
Pred dnevom Zemlje: od morja do Triglava

Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.

Pred dnevom Zemlje: od morja do Triglava

Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.

Blaž Lesnik

naravanaravovarstvodan Zemljelaudato sikvizmorjeribičTriglav30 letSlovenija

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2021
Skrivalnice

Tudi če tega dejansko ne vemo, je dokaj jasno, da se je Jezus kot …

Skrivalnice

Tudi če tega dejansko ne vemo, je dokaj jasno, da se je Jezus kot …

Marko Rijavec

duhovnost

Globine

VEČ ...|13. 4. 2021
O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostoapežpolitikačlovekove pravicevsi bratjeFratelli tutti

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 4. 2021
Med hribi odmeva naj pesem

V oddaji o slovenski ljudski glasbi smo se tokrat podali na zahodni del naše domovine. Gostili smo pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Pevke praznujejo 10 let organiziranega delovanja in izdajo druge zgoščenke.


 

Med hribi odmeva naj pesem

V oddaji o slovenski ljudski glasbi smo se tokrat podali na zahodni del naše domovine. Gostili smo pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Pevke praznujejo 10 let organiziranega delovanja in izdajo druge zgoščenke.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|19. 4. 2021
Kviz in glasbene želje

V tokratni oddaji PRO ste lahko tekmovali v kvizu v povezavi z odgovornim pitjem alkohola.

Kviz in glasbene želje

V tokratni oddaji PRO ste lahko tekmovali v kvizu v povezavi z odgovornim pitjem alkohola.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 4. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 4. 2021
Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve povezane s širjenjem novega koronavirusa, komentiral je odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter svoje ločeno pritrdilno mnenje in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve povezane s širjenjem novega koronavirusa, komentiral je odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter svoje ločeno pritrdilno mnenje in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

ustavno sodiščepolitikaodločitveinfopogovor