Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Kulturni utrinki

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2024
30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekVejko TomanKristjan VidmarMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze Čemažar

Kulturni utrinki

30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

VEČ ...|21. 8. 2024
30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekVejko TomanKristjan VidmarMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze Čemažar

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 4. 2023
Dobitniki Jakopičeve in Glazerjeve nagrade - Umrla Milena Usenik

Kulturni utrinki

Dobitniki Jakopičeve in Glazerjeve nagrade - Umrla Milena Usenik
VEČ ...|3. 4. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2022
Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga

Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga

kulturalikovna umetnostfilmV Kraljestvu ZlatorogaMarta Jakopič Kunaver

Kulturni utrinki

Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga
VEČ ...|18. 10. 2022
Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostfilmV Kraljestvu ZlatorogaMarta Jakopič Kunaver

Naš gost

VEČ ...|3. 9. 2022
Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

spominživljenjeMarta Jakopič Kunaver

Naš gost

Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

VEČ ...|3. 9. 2022
Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

Jože Bartolj

spominživljenjeMarta Jakopič Kunaver

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Kulturni utrinki

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica
VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 9. 2020
Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli

V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli

V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

družbaduhovnostpogovorkatehetsko pastoralna šolaTadej Jakopič

Utrip Cerkve v Sloveniji

Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli
V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.
VEČ ...|13. 9. 2020
Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli
V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpogovorkatehetsko pastoralna šolaTadej Jakopič

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2025
Piki in ugrizi poleti

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Piki in ugrizi poleti

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 7. 2025
Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

s. Meta Potočnik

Presejalni testirak želodcaHelicobacter pylori