Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Jože Bartolj

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Naš pogled

VEČ ...|5. 11. 2019
Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Matjaž Merljak

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Andrej Šinko

družbakomentarpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|11. 11. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati, kako pripraviti joto in mineštro iz kisle repe, kako pripraviti testo iz posušenih jabolk, uporaba kupljenega vlečenega testa, kako speči osmico oz. presto iz kruhovega testa, kaj dodati nadevu rožičeva potica, da bo bolj povezan, kako pripraviti cvetačne polpete, ste spraševali tokrat. In kaj je odgovorila oz. svetovala s. Nikolina? Prisluhnite posnetku.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati, kako pripraviti joto in mineštro iz kisle repe, kako pripraviti testo iz posušenih jabolk, uporaba kupljenega vlečenega testa, kako speči osmico oz. presto iz kruhovega testa, kaj dodati nadevu rožičeva potica, da bo bolj povezan, kako pripraviti cvetačne polpete, ste spraševali tokrat. In kaj je odgovorila oz. svetovala s. Nikolina? Prisluhnite posnetku.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Franci Trstenjak

spomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 11. 2019
Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Jože Bartolj

Andreja Zakonjšek Krt