Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Kulturni utrinki

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2024
30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekVejko TomanKristjan VidmarMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze Čemažar

Kulturni utrinki

30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

VEČ ...|21. 8. 2024
30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekVejko TomanKristjan VidmarMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze Čemažar

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 4. 2023
Dobitniki Jakopičeve in Glazerjeve nagrade - Umrla Milena Usenik

Kulturni utrinki

Dobitniki Jakopičeve in Glazerjeve nagrade - Umrla Milena Usenik
VEČ ...|3. 4. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2022
Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga

Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga

kulturalikovna umetnostfilmV Kraljestvu ZlatorogaMarta Jakopič Kunaver

Kulturni utrinki

Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga
VEČ ...|18. 10. 2022
Razstava Marte Jakopič Kunaver - Vabilo k ogledu V kraljestvu Zlatoroga

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostfilmV Kraljestvu ZlatorogaMarta Jakopič Kunaver

Naš gost

VEČ ...|3. 9. 2022
Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

spominživljenjeMarta Jakopič Kunaver

Naš gost

Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

VEČ ...|3. 9. 2022
Naš gost Marta Jakopič Kunaver ob 80-letnici

Naša gostja je bila vsestranska umetnica – arhitektka, slikarka, pesnica, esejistka, solopevka - Marta Jakopič Kunaver, ki slavi življenjski jubilej (sep 2022). Je ena najpomembnejših ustvarjalk na področju slovenske sakralne umetnosti. Veliko njenih barvnih oken krasi cerkve in kapele. Za več cerkva je izdelala križeve pote, razpela in oltarne podobe. Z njo smo govorili o umetnosti in življenju!

Jože Bartolj

spominživljenjeMarta Jakopič Kunaver

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Kulturni utrinki

Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica
VEČ ...|19. 4. 2021
Jakopičeve nagrade - V Gorici Feiglova knjižnica

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJakopičeve nagrade

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 9. 2020
Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli

V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli

V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

družbaduhovnostpogovorkatehetsko pastoralna šolaTadej Jakopič

Utrip Cerkve v Sloveniji

Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli
V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.
VEČ ...|13. 9. 2020
Načrti novega tiskovnega predstavnika in o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli
V oddaji ste slišali načrte novega tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Z nami je bil dr. Tadej Jakopič, v oddaji pa smo spregovorili tudi o izobraževanju v katehetsko pastoralni šoli.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpogovorkatehetsko pastoralna šolaTadej Jakopič

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 9. 2025
Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Alen Salihović

politikainfovolitvedržavni zborkomentarPeter GregorčičRok Čakš

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|13. 9. 2025
Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Nataša Ličen

vzgojapogovorizobraževanjeodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Radijski roman

VEČ ...|18. 9. 2025
Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 9. 2025
Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|18. 9. 2025
Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Nataša Ličen

kulturadružbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan