Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Informativni prispevki

O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.
VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Petkov večer

VEČ ...|4. 1. 2019
Koncert skupine Katice

V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

Koncert skupine Katice

V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

glasbafolklorakoledovanjeizročilo

Petkov večer

Koncert skupine Katice
V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.
VEČ ...|4. 1. 2019
Koncert skupine Katice
V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

Nataša Ličen

glasbafolklorakoledovanjeizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

Vina iz globin panonskega morja
Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.
VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja
Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.
VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.
VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.
VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.
VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.
VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.
VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.
VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.
VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.
VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.
VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2019
Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Tadej Sadar

družbaodnosinarava

Duhovna misel

VEČ ...|19. 6. 2019
Móliš?

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo. (Mt 6,6)

Móliš?

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo. (Mt 6,6)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

A štekaš?

VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Žiga Bunič, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2019
Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Jože Bartolj

Julij Bertoncelj