Avdio arhiv Radia Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 10. 2019

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Nataša Ličen

info dediščina kultura izročilo pogovor spomin izobraževanje

Informativni prispevki

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

VEČ ...|23. 10. 2019

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Nataša Ličen

info dediščina kultura izročilo pogovor spomin izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 10. 2019

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba

Zakladi naše dediščine

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

VEČ ...|22. 10. 2019

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilo dediščina družba utrip

Zakladi naše dediščine

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

VEČ ...|15. 10. 2019

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilo dediščina družba utrip

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 9. 2019

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja kulinarika duhovnost

Zakladi naše dediščine

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

VEČ ...|24. 9. 2019

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja kulinarika duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 9. 2019

Oljarna Središče ob Dravi

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Oljarna Središče ob Dravi

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Zakladi naše dediščine

Oljarna Središče ob Dravi

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

VEČ ...|17. 9. 2019

Oljarna Središče ob Dravi

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 9. 2019

Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

VEČ ...|10. 9. 2019

Dvorec Lisičje

Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 9. 2019

Mokronožci

Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Mokronožci

Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

Zakladi naše dediščine

Mokronožci

Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

VEČ ...|3. 9. 2019

Mokronožci

Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 8. 2019

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost kulinarika obrt

Zakladi naše dediščine

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

VEČ ...|27. 8. 2019

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost kulinarika obrt

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 8. 2019

Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina Davča terica

Zakladi naše dediščine

Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

VEČ ...|20. 8. 2019

Dan teric v Davči

Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina Davča terica

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 8. 2019

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem

Zakladi naše dediščine

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

VEČ ...|13. 8. 2019

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 8. 2019

Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina turizem narava

Zakladi naše dediščine

Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

VEČ ...|6. 8. 2019

Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina turizem narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 7. 2019

Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Nataša Ličen

izobraževanje mladi pogovor izročilo kultura

Zakladi naše dediščine

Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

VEČ ...|23. 7. 2019

Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Nataša Ličen

izobraževanje mladi pogovor izročilo kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 7. 2019

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava

Zakladi naše dediščine

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

VEČ ...|9. 7. 2019

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

VEČ ...|18. 6. 2019

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2019

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina inovativnost

Zakladi naše dediščine

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

VEČ ...|11. 6. 2019

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina inovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

VEČ ...|4. 6. 2019

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2019

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

Zakladi naše dediščine

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

VEČ ...|28. 5. 2019

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

VEČ ...|21. 5. 2019

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

VEČ ...|14. 5. 2019

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

VEČ ...|7. 5. 2019

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2019

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zakladi naše dediščine

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

VEČ ...|30. 4. 2019

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

VEČ ...|23. 4. 2019

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

VEČ ...|9. 4. 2019

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba vzgoja mladi otroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

VEČ ...|2. 4. 2019

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba vzgoja mladi otroci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

VEČ ...|26. 3. 2019

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

VEČ ...|19. 3. 2019

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 3. 2019

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilo družba dediščina

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

VEČ ...|12. 3. 2019

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilo družba dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

VEČ ...|5. 3. 2019

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

VEČ ...|19. 2. 2019

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2019

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje izročilo domoznanstvo

Informativni prispevki

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

VEČ ...|15. 2. 2019

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje izročilo domoznanstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

VEČ ...|12. 2. 2019

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

VEČ ...|5. 2. 2019

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 1. 2019

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

Zakladi naše dediščine

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

VEČ ...|29. 1. 2019

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 1. 2019

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

VEČ ...|22. 1. 2019

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 1. 2019

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

VEČ ...|15. 1. 2019

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 1. 2019

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

VEČ ...|8. 1. 2019

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Petkov večer

VEČ ...|4. 1. 2019

Koncert skupine Katice

V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

Koncert skupine Katice

V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

Nataša Ličen

glasba folklora koledovanje izročilo

Petkov večer

Koncert skupine Katice

V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

VEČ ...|4. 1. 2019

Koncert skupine Katice

V studiu smo gostili žensko vokalno skupino Katice iz Ljubljane, ki jih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti. Izvajale so slovenske zimske kolednice od Miklavža do Svečnice. Skupaj prepevajo že 27 let, trenutno pa je v sestavi 12 pevk.

Nataša Ličen

glasba folklora koledovanje izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 12. 2018

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

Zakladi naše dediščine

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

VEČ ...|25. 12. 2018

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 12. 2018

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kulinarika

Zakladi naše dediščine

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

VEČ ...|18. 12. 2018

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 12. 2018

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

VEČ ...|11. 12. 2018

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 12. 2018

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

VEČ ...|4. 12. 2018

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 11. 2018

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

VEČ ...|27. 11. 2018

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

VEČ ...|20. 11. 2018

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 11. 2018

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

VEČ ...|6. 11. 2018

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 10. 2018

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

VEČ ...|30. 10. 2018

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 10. 2018

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

VEČ ...|23. 10. 2018

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 10. 2018

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

VEČ ...|16. 10. 2018

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 10. 2018

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

VEČ ...|9. 10. 2018

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 9. 2018

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

VEČ ...|25. 9. 2018

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 9. 2018

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Ni meje za dobre ideje

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

VEČ ...|21. 9. 2018

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina