V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver. 

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič. 

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega.