Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 3. 2023
Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

kulturanaravaduhovnostizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

VEČ ...|28. 3. 2023
Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Nataša Ličen

kulturanaravaduhovnostizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 3. 2023
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

kulturadružbadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

VEČ ...|14. 3. 2023
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Nataša Ličen

kulturadružbadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 3. 2023
Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

kulturadružbadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

VEČ ...|7. 3. 2023
Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Nataša Ličen

kulturadružbadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 2. 2023
70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

kulturatradicijaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

VEČ ...|28. 2. 2023
70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

Nataša Ličen

kulturatradicijaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 2. 2023
Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

kulturatradicijaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

VEČ ...|14. 2. 2023
Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Nataša Ličen

kulturatradicijaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

kulturatradicijaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Nataša Ličen

kulturatradicijaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

kulturadediščinaizročiloduhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 3. 2023
S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaodnosiduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Naš pogled

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Robert Božič

komentardružbakmetijstvopolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 3. 2023
Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Moja zgodba

VEČ ...|19. 3. 2023
O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmansocrealistični kipiMatevž Čelik VidmarŠpela SpanželMartina KikeljMiloš KosecHerman Gvardjančič

Radijski misijon 2023

VEČ ...|28. 3. 2023
2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|28. 3. 2023
Angel kmečke peči

Pravzaprav bi ti moral reči Angel kmečke pameti. V današnjem svetu, ki v nestrpnosti zahteva …

Angel kmečke peči

Pravzaprav bi ti moral reči Angel kmečke pameti. V današnjem svetu, ki v nestrpnosti zahteva …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2023
Duhovna poezija frančiškana p. Pavla Jakopa

Duhovna poezija frančiškana p. Pavla Jakopa

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPavle Jakop

Naš pogled

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Robert Božič

komentardružbakmetijstvopolitika