Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

kulturadediščinaizročiloprazniki

Zakladi naše dediščine

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 11. 2022
Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

VEČ ...|29. 11. 2022
Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 11. 2022
Osnove restavratorstva v Tehniškem muzeju

Drago Štimec, restavrator in konservator v Tehniškem muzeju Slovenije, je opisal delavnice Osnove restavriranja, ki ga v omenjenem muzeju pripravijo dvakrat na leto. Mentor predstavi konservatorsko etiko, nato skupaj pregledajo  predmete in ugotovijo njihovo stanje. Za vsak predmet posebej mentor pojasnil, kateri postopki bodo potrebni za restavriranje. Sledi praktično delo v delavnici. Vsak udeleženec izvede začetne postopke restavriranja na svojem predmetu. Nadaljnje postopke lahko opravijo doma po mentorjevih navodilih.

Osnove restavratorstva v Tehniškem muzeju

Drago Štimec, restavrator in konservator v Tehniškem muzeju Slovenije, je opisal delavnice Osnove restavriranja, ki ga v omenjenem muzeju pripravijo dvakrat na leto. Mentor predstavi konservatorsko etiko, nato skupaj pregledajo  predmete in ugotovijo njihovo stanje. Za vsak predmet posebej mentor pojasnil, kateri postopki bodo potrebni za restavriranje. Sledi praktično delo v delavnici. Vsak udeleženec izvede začetne postopke restavriranja na svojem predmetu. Nadaljnje postopke lahko opravijo doma po mentorjevih navodilih.

družbakulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Osnove restavratorstva v Tehniškem muzeju

Drago Štimec, restavrator in konservator v Tehniškem muzeju Slovenije, je opisal delavnice Osnove restavriranja, ki ga v omenjenem muzeju pripravijo dvakrat na leto. Mentor predstavi konservatorsko etiko, nato skupaj pregledajo  predmete in ugotovijo njihovo stanje. Za vsak predmet posebej mentor pojasnil, kateri postopki bodo potrebni za restavriranje. Sledi praktično delo v delavnici. Vsak udeleženec izvede začetne postopke restavriranja na svojem predmetu. Nadaljnje postopke lahko opravijo doma po mentorjevih navodilih.

VEČ ...|22. 11. 2022
Osnove restavratorstva v Tehniškem muzeju

Drago Štimec, restavrator in konservator v Tehniškem muzeju Slovenije, je opisal delavnice Osnove restavriranja, ki ga v omenjenem muzeju pripravijo dvakrat na leto. Mentor predstavi konservatorsko etiko, nato skupaj pregledajo  predmete in ugotovijo njihovo stanje. Za vsak predmet posebej mentor pojasnil, kateri postopki bodo potrebni za restavriranje. Sledi praktično delo v delavnici. Vsak udeleženec izvede začetne postopke restavriranja na svojem predmetu. Nadaljnje postopke lahko opravijo doma po mentorjevih navodilih.

Nataša Ličen

družbakulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 11. 2022
Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

VEČ ...|1. 11. 2022
Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 10. 2022
Natečaj Košara

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije v povezavi z mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države želijo spodbujati tudi ustvarjalnost, povezovanje ter spoznavanje slovenske tradicije. V ta namen so razpisali natečaj, v katerem lahko sodelujejo osnovnošolski otroci pod vodstvom mentorjev - njihovih učiteljev. Prav je, da otroci razvijajo tudi tehnične veščine, raziskujejo svoje okolje in preteklost, prisluhnejo zgodbam svojih staršev in starih staršev ter tako ohranjajo izročilo. S tem, ko ga poznajo, ko poznajo svojo domovino, kulturo in zgodovino, bodo do tega vzpostavili tudi odnos, povezanost, morda celo ljubezen, so zapisali v obrazložitvi. Sogovornik je bil Ivo Piry.

Natečaj Košara

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije v povezavi z mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države želijo spodbujati tudi ustvarjalnost, povezovanje ter spoznavanje slovenske tradicije. V ta namen so razpisali natečaj, v katerem lahko sodelujejo osnovnošolski otroci pod vodstvom mentorjev - njihovih učiteljev. Prav je, da otroci razvijajo tudi tehnične veščine, raziskujejo svoje okolje in preteklost, prisluhnejo zgodbam svojih staršev in starih staršev ter tako ohranjajo izročilo. S tem, ko ga poznajo, ko poznajo svojo domovino, kulturo in zgodovino, bodo do tega vzpostavili tudi odnos, povezanost, morda celo ljubezen, so zapisali v obrazložitvi. Sogovornik je bil Ivo Piry.

kulturanaravaotrocidediščinaizročiloizobraževanjevzgojadružba

Zakladi naše dediščine

Natečaj Košara

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije v povezavi z mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države želijo spodbujati tudi ustvarjalnost, povezovanje ter spoznavanje slovenske tradicije. V ta namen so razpisali natečaj, v katerem lahko sodelujejo osnovnošolski otroci pod vodstvom mentorjev - njihovih učiteljev. Prav je, da otroci razvijajo tudi tehnične veščine, raziskujejo svoje okolje in preteklost, prisluhnejo zgodbam svojih staršev in starih staršev ter tako ohranjajo izročilo. S tem, ko ga poznajo, ko poznajo svojo domovino, kulturo in zgodovino, bodo do tega vzpostavili tudi odnos, povezanost, morda celo ljubezen, so zapisali v obrazložitvi. Sogovornik je bil Ivo Piry.

VEČ ...|25. 10. 2022
Natečaj Košara

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije v povezavi z mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države želijo spodbujati tudi ustvarjalnost, povezovanje ter spoznavanje slovenske tradicije. V ta namen so razpisali natečaj, v katerem lahko sodelujejo osnovnošolski otroci pod vodstvom mentorjev - njihovih učiteljev. Prav je, da otroci razvijajo tudi tehnične veščine, raziskujejo svoje okolje in preteklost, prisluhnejo zgodbam svojih staršev in starih staršev ter tako ohranjajo izročilo. S tem, ko ga poznajo, ko poznajo svojo domovino, kulturo in zgodovino, bodo do tega vzpostavili tudi odnos, povezanost, morda celo ljubezen, so zapisali v obrazložitvi. Sogovornik je bil Ivo Piry.

Nataša Ličen

kulturanaravaotrocidediščinaizročiloizobraževanjevzgojadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 10. 2022
Društvo Majolika

Marija Slavič in Tina Potrč sta članici Društva Majolika. Njihov namen je ohranjanje dediščine in lokalnega izročila.  

Društvo Majolika

Marija Slavič in Tina Potrč sta članici Društva Majolika. Njihov namen je ohranjanje dediščine in lokalnega izročila.  

kulturaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

Društvo Majolika

Marija Slavič in Tina Potrč sta članici Društva Majolika. Njihov namen je ohranjanje dediščine in lokalnega izročila.  

VEČ ...|18. 10. 2022
Društvo Majolika

Marija Slavič in Tina Potrč sta članici Društva Majolika. Njihov namen je ohranjanje dediščine in lokalnega izročila.  

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 10. 2022
Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

družbakulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

VEČ ...|11. 10. 2022
Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

Nataša Ličen

družbakulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 9. 2022
Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

kulturadediščinaizročilozgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

VEČ ...|20. 9. 2022
Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|6. 12. 2022
Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež

komentardružbavzgojaotroci

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 12. 2022
Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtnamakanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2022
Škof Jamnik v Argentini

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Škof Jamnik v Argentini

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|30. 11. 2022
Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Petra Stopar

politikaživljenjezdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 12. 2022
Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 12. 2022
Izšla je knjiga Praznična omizja dr. Janeza Bogataja

Izšla je knjiga Praznična omizja dr. Janeza Bogataja

Jože Bartolj

kulturaPraznična omizjaJanez Bogataj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 12. 2022
Anton Kobal: Pogled na svobodo z druge strani

Avtor predstavi svoj pogled na novonastale politične okoliščine. Kot pravi dobro ve, da svoboda ni to, kar propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. Po njegovih besedah svoboda za nas ni to, kar je svoboda za elito, ki živi v paralelnem svetu. Anton Kobal je podjetnik, ki posluje v tujini in kot pravi njegov zapis ni politično motiviran, a se mu pa zdi pomembno, da svoje mnenje vseeno deli.

Anton Kobal: Pogled na svobodo z druge strani

Avtor predstavi svoj pogled na novonastale politične okoliščine. Kot pravi dobro ve, da svoboda ni to, kar propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. Po njegovih besedah svoboda za nas ni to, kar je svoboda za elito, ki živi v paralelnem svetu. Anton Kobal je podjetnik, ki posluje v tujini in kot pravi njegov zapis ni politično motiviran, a se mu pa zdi pomembno, da svoje mnenje vseeno deli.

Anton Kobal

komentarpolitikasvoboda

Spominjamo se

VEČ ...|7. 12. 2022
Spominjamo se dne 7. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče