Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Zakladi naše dediščine
Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Zakladi naše dediščine
Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.
Zakladi naše dediščine
Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.
Zakladi naše dediščine
Janez Skubic iz vasi Lanišče predano govori o lanu, navdušuje za obuditev gojenja in vsestranske uporabe te kulture. V sodelovanju z občino Škofljica in tamkajšnjim turističnim društvom pripravijo različne dogodke.
Zakladi naše dediščine
Janez Skubic iz vasi Lanišče predano govori o lanu, navdušuje za obuditev gojenja in vsestranske uporabe te kulture. V sodelovanju z občino Škofljica in tamkajšnjim turističnim društvom pripravijo različne dogodke.
Zakladi naše dediščine
Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj.
Zakladi naše dediščine
Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj.
Zakladi naše dediščine
V deželi, ki je Ivana Tavčarja navdihnila za povest Cvetje v jeseni smo spoznali Meto in Janeza, Lucijo Kavčič in Janeza Čadeža, ki že vrsto let, ko je priložnost, odigrata vlogi iz omenjene povesti. Ob Tavčarjevem letu smo se zazrli v Poljansko dolino, kjer živijo eni od bolj srečnih ljudi v Sloveniji, in ki je to leto še posebej vabljiva za obisk ob obeležitvi stoletnice smrti njihovega izjemnega rojaka.
Zakladi naše dediščine
V deželi, ki je Ivana Tavčarja navdihnila za povest Cvetje v jeseni smo spoznali Meto in Janeza, Lucijo Kavčič in Janeza Čadeža, ki že vrsto let, ko je priložnost, odigrata vlogi iz omenjene povesti. Ob Tavčarjevem letu smo se zazrli v Poljansko dolino, kjer živijo eni od bolj srečnih ljudi v Sloveniji, in ki je to leto še posebej vabljiva za obisk ob obeležitvi stoletnice smrti njihovega izjemnega rojaka.
Zakladi naše dediščine
Mag. Sanja Marija Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije je povabila z vlakom po kulturo in bogata doživetja v zgodovinska mesta Slovenije, za upokojence brezplačno.
Zakladi naše dediščine
Mag. Sanja Marija Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije je povabila z vlakom po kulturo in bogata doživetja v zgodovinska mesta Slovenije, za upokojence brezplačno.
Svetovalnica
Štajerska gibanica, kostanj za nadev, shranjevanje špinače, jedi iz bučk, marmelada iz grozdja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Komentar tedna
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Pogovor o
Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.
Duhovna misel
Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: “Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti (Lukov evangelij 17, 10).
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.
Svetovalnica
Štajerska gibanica, kostanj za nadev, shranjevanje špinače, jedi iz bučk, marmelada iz grozdja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.